Evropski revizorji opozarjajo na neizkoriščenost mehanizma EU za okrevanje pri digitalnem prehodu

Mehanizem EU za okrevanje in odpornost naj bi služil kot gonilo digitalnega prehoda EU, vendar ta priložnost ni bila povsem izkoriščena, ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Kritično je tudi do sistema za spremljanja smotrnosti mehanizma, zaradi česar je težje izmeriti prispevek reform in naložb k digitalnemu prehodu.

Eden ključnih ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost je poleg zelenega prehoda podpirati tudi digitalni prehod. “Mehanizem je največji instrument financiranja za digitalizacijo EU, saj se iz njega za digitalno področje namenja skoraj 150 milijard evrov, kar je približno dve tretjini skupnega digitalnega proračuna EU v višini 235 milijard evrov za obdobje 2021-2027,” so v poročilu spomnili evropski revizorji.

Pojasnili so, da so bile države članice dolžne vsaj 20 odstotkov skupnega proračuna svojih načrtov za okrevanje in odpornost nameniti digitalnim reformam in naložbam.

Ugotovili so, da poraba iz mehanizma za to področje ni bila vedno uspešna, saj državam članicam ni bilo treba prednostno izvesti ukrepov, ki bi obravnavali njihove glavne digitalne potrebe. Kot razlog za to, da države članice sredstev niso uporabljale dovolj osredotočeno, pa so izpostavili dvoumnost koncepta digitalnega prehoda v uredbi o mehanizmu.

Čeprav je bil digitalni prehod opredeljen kot eden ključnih ciljev, pa po njihovi oceni pojem ni bil jasno definiran. “Tako so lahko nacionalne vlade predlagale zelo različne ukrepe in jih vključile v svoje načrte za okrevanje in odpornost, če so ti po njihovem mnenju izpolnjevali to zahtevo. Vendar naložbe v digitalne ukrepe same po sebi ne pomenijo nujno, da bo prišlo do bistvenega napredka pri digitalnem prehodu,” so opozorili.

Evropski revizorji so ugotovili tudi, da so bile zamude pri izvajanju pogostejše, kot je poročala Evropska komisija. Države članice so po njihovih navedbah do začetka leta 2024 poročale, da so dosegle 31 odstotkov digitalnih mejnikov in ciljev, kar je šest odstotnih točk manj od prvotnega okvirnega načrta.

Revizorji so tudi podrobneje ocenili ukrepe v petih revidiranih državah članicah, pri čemer so ugotovili zamude pri skoraj polovici preučenih mejnikov in ciljev. “Do oktobra 2024 je namreč prišlo do zamud pri 31 od 67 mejnikov in ciljev, saj so bili nekateri izmed njih spremenjeni, podaljšani ali nadomeščeni z novimi,” so izpostavili.

Opozorili so tudi na redko izvajanje dolgoročnih večdržavnih projektov, ki bi lahko bili po njihovem mnenju “ključni pri spodbujanju digitalnih tehnologij in zmogljivosti EU”. Kot so ugotovili, so države EU med več kot 1000 digitalnih ukrepov vključile zgolj 60 večdržavnih ukrepov, ki so bili vredni približno pet milijard evrov oz. 3,3 odstotka sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za digitalne ukrepe.