Evropski barometer razkriva, da slovenske ankete zavajajo: Podpora Golobovi vladi je v resnici katastrofalna

Eden izmed največjih fenomenov slovenske politike je to, da vlade novih obrazov ne glede na to, kako katastrofalno vladajo, ohranjajo stabilno (čeprav nizko) podporo. Vsaj tako nas prepričujejo slovenski merilci javnega mnenja. A kakšen je resnični sentiment slovenskih volivcev? Morda ga bomo razumeli komaj takrat, ko preučimo tuje ankete. Ena od takšnih je bil nedavni evropski barometer, ki je pokazal povsem drugačno – bolj realistično – sliko od tiste, ki jo v Sloveniji prek osrednjih medijev promovirata Mediana in Ninamedia.

Zadnja anketa Mediane za Pop TV pravi, da je Golobova vlada med poletnimi počitnicami ohranila približno enako podporo. Delo vlade še podpira tretjina vprašanih (33,9 odstotka), več kot polovica (53,3 odstotka) ji nasprotuje, delež neopredeljenih pa se je povišal na 12,8 odstotka. To še vedno pomeni, da vladi zaupa le tretjina najbolj zagretih skrajnih levičarjev, a Slovenci se lahko upravičeno sprašujemo, ali je hamasofilnih socialistov s poudarjenimi egalitarističnimi težnjami res kar 33,9 odstotka – na volitvah bi to pomenilo med 200 in 250 tisoč glasovi. Danes na ulici je namreč težko srečati koga, ki še podpira Golobovo četico etatistov – takšne kvečjemu srečamo na kakšnih partizanskih srečanjih ali hodnikih zgornjih nadstropij ministrstev in drugih državnih uradov, kjer se potikajo sekretarji ezoteričnih javno-upravnih zadolžitev. Mnogi so zaradi tega podvomili v rezultate dvornih anketarjev, ki skoraj po pravilu levičarjem namerijo višjo podporo, kot pa so jo potem deležni na volitvah.

Slovenska vlada najmanj priljubljena med državami EU

Zadnja raziskava Evrobarometra pa razkriva, da je Golobova vlada še veliko bolj nepriljubljena, kot pa si to upajo priznati uradne ankete v Sloveniji. Raziskava je beležila dva podatka: prvi je bil zaupanje prebivalcev v EU, drugi pa zaupanje prebivalcev v svoje domače vlade – iz tega so potem preiskovali morebitne korelacije med nezaupanjem v lokalne in evropske institucije. Raziskava je pokazala, da v Evropsko unijo zaupa 52 odstotkov Evropejcev, kar je najvišja stopnja zaupanja prebivalcev unije v zadnjih 18 letih, a je v Sloveniji ta delež nižji – le 37 odstotkov. Ta del raziskave so vam Slovenski mediji razkrili. Niso pa vam razkrili drugega dela, ker je v neposredni kontradikciji z anketami, ki jih naročajo sami. Slovenija namreč goji nezaupanje ne le do EU, ampak tudi do obeh najpomembnejših nacionalnih oblastnih institucij – do vlade in državnega zbora. Vladi zaupa le 21 odstotkov, Državnemu zboru pod vodstvom svobodnjaške večine pa katastrofalnih 18 odstotkov. Po vseh treh meritvah smo na evropskem repu.

Foto: X

Skoraj nobena trenutna nacionalna oblast v EU v tem trenutku ni res priljubljena, a v večini je zaupanje tam nekje med 35 in 50 odstotki (povprečje 36 odstotkov). Edine tri države poleg Slovenije, kjer je zaupanje v vlado pod 30, je Francija, ki se že dlje časa spopada s politično krizo, Nizozemska, kjer je vlada tik pred razpadom, in Grčija, kjer gojijo že tradicionalno nezaupanje do oblasti. Slovenija je kljub temu absolutna rekorderka po nezadovoljstvu (le Grčija se ji približa na tri odstotke, vse druge države imajo vlade bližje tretjinski podpori).

Anketa, ki veliko pojasni

Takšna anketa, ki je niso naročili slovenski mediji s svojimi interesi, daje jasen vpogled od zunaj na politično dogajanje doma. Pokaže, da je Golobova vlada še bolj divje nepriljubljena, kot kažejo domače ankete, in da bo koalicijski trojček na volitvah doživel pravo katastrofo, če ne bo dobil “pomoči od zunaj” – kar utegneta biti Vladimir Prebilič ali pa celo Anže Logar.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je po Medianinih meritvah, kljub helikopterski aferi, najbolj priljubljena političarka v Slveniji (Foto: STA)

Višji davki, inflacija, napadi na gospodarstvo, prometni infarkti na cestah, kolaps javnega zdravstva, romski kriminal … mediji sramežljivo in spravno beležijo vse posledice trenutne skrajno leve vlade, a težko je pričakovati, da ljudje ne bodo sami znali pretuhtati, zaradi koga živijo slabše kot prej. Tistih 33,9 Medianinega odstotka pa je nekje v isti dimenziji alternativne resničnosti kot to, da je ohola, arogantna in elitistična Nataša Pirc Musar s svojim bogataškim možem, ki davkoplačevalcem vsak mesec vzame 800 evrov “dodatka”, najpriljubljenejša političarka v državi. Ljudje pač niso tako naivni in tako izolirani od resničnosti, kot bi rade ankete prikazale.

Od kod tistih 21 odstotkov?

Kljub temu je treba priznati, da je slovensko volilno telo posebno. 21 odstotkov je glede na to, kakšno gorje je Golobova vlada povzročila slovenskim državljanom, kljub temu primerljivo velika številka – ustrezna številka podpore v razvitih zahodnih državah za takšno vlado bi bila 0 (nič) odstotkov. Še en podatek iz iste ankete morda razloži nenavadnost slovenskega volilnega telesa. Med vprašanimi Evropejci jih 81 odstotkov podpira skupno obrambno in varnostno politiko, kar je največ od leta 2004. Obenem jih je 78 odstotkov zaskrbljenih glede evropske obrambe in varnosti v prihodnjih petih letih, v Sloveniji je takih 61 odstotkov, kar dobro sovpada s slovensko levičarsko averzijo do zveze Nato, zaradi katere je Golob celo predlagal odhod iz Nata. Sklepamo lahko torej, da nasprotniki mednarodnih povezav predstavljajo tistih zimzelenih 21 odstotkov, ki še kar podpirajo zavoženo vlado.

I. K.