.png)
6 days ago
7
ARTICLE AD BOX
Evropska komisija se je danes pred Sodiščem EU zagovarjala, da sporočila, ki sta si jih v času naročanja cepiv proti covidu-19 izmenjala predsednica komisije Ursula von der Leyen in izvršni direktor podjetja Pfizer Albert Bourla, niso vplivala na poznejšo nabavo cepiv. Tožbo je sprožil časnik New York Times, ker mu komisija ni posredovala sporočil.
V središču sodbe je izmenjava sporočil med von der Leyen in Bourlo, ki ga je unija na vrhuncu pandemije covida-19 izbrala za svojega glavnega dobavitelja cepiv. Prvi je izmenjavo sporočil razkril časnik New York Times in zatrdil, da je ta pomagala skleniti eno največjih kupčij glede nakupa cepiv.
Časnik je nato vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker ni želela razkriti vsebine sporočil, potem ko so zaprosili za to. Sodišče si zdaj prizadeva ugotoviti, ali je bila vsebina sporočil dovolj pomembna, da bi morala biti evidentirana v sistemu komisije za upravljanje dokumentov in ali bi morala komisija novinarjem omogočiti dostop do sporočil.
Odvetnica časnika Bondine Kloostra je na današnji obravnavi poudarila, da imata preglednost in javni dostop do dokumentov ključno vlogo pri demokratičnem nadzoru. “Ta zadeva predstavlja zelo pomembno vprašanje: ali se lahko uradniki izogibajo javni preglednosti s komuniciranjem prek besedilnih sporočil namesto na bolj tradicionalen način,” je dodala.
Odvetnik Paolo Stancanelli, ki zastopa Evropsko komisijo, medtem ni zanikal obstoja sporočil med von der Leyen in Bourlo ter hkrati zatrdil, da ta niso bila ne vsebinsko pomembna ne del poznejših pogajanj o nabavi cepiv.
Evropska komisija je v svojih pisnih argumentih zapisala, da bi bila sporočila registrirana v njenem sistemu za upravljanje dokumentov – in torej na voljo javnosti -, če bi vsebovala pomembne informacije oziroma če bi privedla do nadaljnjih ukrepov, navaja bruseljski medij Politico.
Sodišče EU bo odločitev predvidoma sprejelo šele čez nekaj tednov ali celo mesecev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
English (US)