Evropska avtomobilska industrija na robu prepada – Kitajska vstopa samozavestno

Evropska avtomobilska industrija se sooča z enim največjih izzivov v svoji zgodovini. Dolga desetletja je narekovala trende, danes pa jo dohitevajo – in prehitevajo – kitajski proizvajalci električnih vozil. Eden najbolj zgovornih primerov tega preobrata je Zeekr 7X, vozilo, ki z razmerjem med ceno, zmogljivostjo in kakovostjo resno postavlja pod vprašaj prihodnost evropskih znamk v premijskem razredu.

V cenovnem razponu okoli 60–65 tisoč evrov Zeekr 7X ponuja specifikacije, ki so bile še pred kratkim rezervirane za bistveno dražje modele: 637 konjskih moči, pospešek do 100 km/h v 3,8 sekunde ter 800-voltno električno arhitekturo, ki omogoča izjemno hitro polnjenje – v praksi le kratek postanek namesto dolgega čakanja. Gre za tehnologijo, ki jo evropski proizvajalci še vedno uvajajo postopno ali jo ponujajo zgolj v najdražjih modelih.

Še bolj zaskrbljujoča za evropske znamke je raven izdelave. Kakovost materialov, natančnost sestave in udobje notranjosti so na ravni, ki neposredno konkurira – in v nekaterih segmentih presega – uveljavljene igralce, kot sta Tesla Model Y Performance in celo premijski modeli znamke Porsche. Masažni sedeži, razkošna zadnja klop v slogu prvega razreda in dovršeni detajli niso več eksotika, temveč del serijske ponudbe.

Sporočilo je jasno: Kitajska ne izdeluje več le cenovno dostopnih alternativ, temveč tehnološko napredne, kakovostne in konkurenčne avtomobile, namenjene globalnemu trgu. Problem nastaja, ker Evropska unija z nevtralnimi subvencijami za električna vozila spodbuja zeleni prehod, ne glede na izvor proizvajalca. To pomeni, da ogrožamo obstoj lastnih, evropskih podjetij, saj financiramo tudi kitajske električne avtomobile.

Številni kitajski avtomobili izpolnjujejo vse tehnične in okoljske pogoje – in so pogosto cenovno ugodnejši ter tehnološko naprednejši – posledično seveda tudi oni prejmejo evropske subvencije. Namen subvencij ni bil financiranje Kitajske, a v praksi se to dogaja.

Težava je strateška. Kitajska svojo avtomobilsko industrijo že leta sistematično podpira z državnimi subvencijami, Evropa pa zdaj z lastnimi spodbudami dodatno krepi tujo konkurenčnost, namesto da bi zaščitila in pospešila domačo proizvodnjo. Rezultat je paradoksalen: evropski davkoplačevalci sofinancirajo vozila, ki neposredno ogrožajo evropska delovna mesta in industrijsko bazo. To ni nujno nespametnost – je pa resen znak pomanjkanja industrijske strategije.

Če se evropska avtomobilska industrija ne bo odzvala hitreje in bolj odločno, bo prehod iz vodilne vloge v položaj opazovalca neizogiben. Zeekr 7X tako ni le nov model na trgu – je simbol novega razmerja moči v svetovni avtomobilski industriji. Mislite, da se bo evropska industrija še lahko prilagodila?