Evropa se pred prihajajočo zimo znova znajde pred neprijetnim energetskim vprašanjem: bo plina in kurilnega olja dovolj – in predvsem, po kakšni ceni? Zaloge plina so za ta čas izjemno nizke, svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina pa pretresajo konflikti na Bližnjem vzhodu in nadaljevanje vojne med Rusijo in Ukrajino.
Najnovejši podatki kažejo, da so bila evropska skladišča zemeljskega plina v začetku avgusta napolnjena le malo manj kot 58-odstotno, kar naj bi bila najnižja raven za ta del leta, odkar se sistematično vodijo primerljivi podatki. Pred letom dni so bile zaloge približno 12 odstotnih točk višje.
To je za Evropo pomembno predvsem zato, ker se je po letu 2022 močno zmanjšala njena odvisnost od ruskega plina po plinovodih. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so dobave ruskega plina po plinovodih v EU med letoma 2021 in 2025 upadle za kar približno 90 odstotkov.
Toda ruski plin je v veliki meri nadomestil LNG – utekočinjeni zemeljski plin, ki v Evropo prihaja z ladjami. In prav tu se pojavlja nova težava.
Bližnji vzhod je udaril v eno najbolj občutljivih točk
Konflikt na Bližnjem vzhodu je letos močno pretresel svetovni trg plina. Hormuška ožina je pred konfliktom predstavljala transportno pot za skoraj 20 odstotkov vse svetovne ponudbe LNG.
IEA opozarja, da so motnje v prometu skozi Hormuško ožino ter poškodbe plinske infrastrukture v regiji občutno zmanjšale razpoložljivo ponudbo. Čeprav se promet po junijskem začasnem dogovoru med ZDA in Iranom ponovno povečuje, ostaja precej pod ravnmi pred začetkom konflikta.
Posledica je precej preprosta: Evropa mora za iste tankerje LNG tekmovati z Azijo.
In če bodo azijske države pripravljene plačati več, bodo ladje odplule tja.
Plin je že zdaj bistveno dražji kot pred energetsko krizo
Evropske veleprodajne cene plina so se v začetku avgusta gibale okoli 53 evrov za megavatno uro, kar je približno dvakrat toliko kot pred veliko evropsko energetsko krizo.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko bile zimske cene ob neugodnem razpletu bistveno višje. Reuters navaja scenarije od približno 60 pa vse do 210 evrov za MWh, pri čemer bo ogromno odvisno od temperatur, razpoložljivosti LNG in razvoja konfliktov.
Prav vreme bi lahko postalo odločilni dejavnik. Mila zima bi lahko Evropi omogočila, da težave prebrodi brez večjih pretresov. Toda več zaporednih tednov zelo nizkih temperatur bi pomenilo hitro praznjenje skladišč ravno v času, ko je svetovna ponudba omejena.
Težava ni samo plin – primanjkuje tudi dizla in kurilnega olja
Pritisk se vse bolj seli tudi na trg naftnih derivatov.
Evropske zaloge dizla in sorodnih srednjih destilatov, med katere sodi tudi gorivo za ogrevanje, so na večletno nizkih ravneh. Motnje v dobavah z Bližnjega vzhoda, težave ruskih rafinerij ter omejena ponudba iz nekaterih drugih držav dodatno zmanjšujejo varnostno rezervo.
Ruske rafinerije in izvozno infrastrukturo hkrati vse pogosteje prizadenejo napadi, medtem ko so napadi na pristanišča in tankerje v Črnem morju zvišali tudi stroške prevoza in zavarovanja energentov.
Tudi največje ameriške naftne družbe opozarjajo, da bi lahko cene dizla in drugih goriv zaradi omejene ponudbe ostale visoke še v drugi polovici leta.
Bo Evropa sploh napolnila skladišča?
Uradni evropski cilj ostaja 90-odstotna napolnjenost skladišč, pri čemer nova pravila omogočajo precej več prilagodljivosti in odstopanja v zahtevnih tržnih razmerah. Evropska komisija je letos ocenila, da bi približno 80-odstotna napolnjenost lahko zadostovala za varno oskrbo v zimi 2026/27.
Toda tudi doseganje te meje postaja vse večji izziv. Prvi mož norveškega energetskega velikana Equinor Anders Opedal je julija opozoril, da bi Evropa zaradi tesnega svetovnega trga in konkurence za LNG težko dosegla želene ravni zalog.
Evropa je zmanjšala odvisnost od Rusije – povečala pa odvisnost od svetovnega trga
Evropska energetska politika po ruski invaziji na Ukrajino je imela jasen cilj: zmanjšati odvisnost od Moskve. To je Evropi v veliki meri tudi uspelo. Toda nastal je nov problem.
Namesto od enega velikega dobavitelja po plinovodih je Evropa zdaj precej bolj odvisna od globalnega trga LNG, tankerjev, pomorskih poti in cen, ki jih določata ponudba in povpraševanje po vsem svetu.
Če se na Bližnjem vzhodu zapre pomembna morska pot ali Kitajska, Japonska in druge azijske države povečajo povpraševanje po LNG, lahko posledice skoraj takoj občuti tudi Evropa.
IEA pričakuje, da bo evropska poraba plina letos zaradi višjih cen in večje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov sicer upadla za več kot dva odstotka. Toda hkrati opozarja, da bi lahko bile svetovne razmere na trgu plina zaradi posledic bližnjevzhodnega konflikta bolj napete še najmanj v letih 2026 in 2027.
Največji strah: dolgotrajen mraz
Za zdaj evropske oblasti poudarjajo, da neposredne nevarnosti pomanjkanja plina ni. Evropska komisija je še julija ocenila, da je evropski energetski sistem sposoben prestati prihajajočo zimo.
Toda to velja ob normalnih razmerah. Najslabši scenarij bi bila kombinacija več dejavnikov: zelo mrzle zime, dodatnega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, novih težav na ruskem energetskem trgu in velikega povpraševanja po LNG v Aziji.
Takrat vprašanje morda ne bi bilo več samo, koliko bo energije na voljo, ampak predvsem:
koliko bodo morali zanjo plačati evropska gospodinjstva in industrija.
Evropa ima pred začetkom kurilne sezone še nekaj mesecev časa. Toda energetska rezerva, s katero vstopa v zadnjo fazo priprav na zimo, je precej tanjša, kot bi si evropske države želele.
P.O.

2 hours ago
29







English (US)