Evropa pred dilemo: Nazaj k ruskemu plinu ali tveganje odvisnosti od ZDA?

Evropa pred dilemo: Nazaj k ruskemu plinu ali tveganje odvisnosti od ZDA?

Več kot tri leta po ruski invaziji na Ukrajino je energetska varnost Evrope še vedno ranljiva. Evropska unija se sooča z zahtevno nalogo uravnoteženja svojih energetskih potreb, medtem ko geopolitične napetosti in trgovinski pritiski zapletajo odločitve. Po poročanju Reutersa so se v zadnjem času pojavile razprave, ki bi bile še pred kratkim nepredstavljive: nekateri evropski energetski voditelji namigujejo, da bi lahko ponovno odprli vrata ruskemu plinu, vključno z dobavami od državnega velikana Gazproma. Hkrati pa naraščajoča negotovost glede zanesljivosti ZDA kot dobavitelja utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) Evropo sili v premislek o svoji strategiji.

Evropa je po energetski krizi 2022–2023, ki je izbruhnila po ruskem zmanjšanju dobav plina, močno povečala uvoz ameriškega UZP. Lani je ta predstavljal 16,7 odstotka celotnega uvoza plina v EU, kar je za Norveško (33,6 odstotka) in Rusijo (18,8 odstotka). Vendar je po navedbah Reutersa predsednik Donald Trump z novimi trgovinskimi grožnjami in politiko, ki energijo uporablja kot pogajalsko orodje, v EU vzbudil zaskrbljenost. Podjetja se bojijo, da bi prevelika odvisnost od ameriškega plina lahko postala nova ranljivost, še posebej, če bi ZDA v primeru zaostrene trgovinske vojne omejile izvoz.

Ruski plin kot možna rešitev?

Kljub politični zavezi EU, da do leta 2027 preneha z uvozom ruskega plina, nekateri vodilni v energetskem sektorju menijo, da bi lahko omejen uvoz iz Rusije pomagal stabilizirati evropski trg. Didier Holleaux, izvršni podpredsednik francoskega energetskega podjetja Engie, je v intervjuju za Reuters dejal, da bi ob razumnem miru v Ukrajini Rusija lahko znova zagotavljala 60 do 70 milijard kubičnih metrov plina letno, kar bi pokrilo približno 20 do 25 odstotkov potreb EU. To je precej manj kot pred vojno, ko je Rusija zagotavljala 40 odstotkov evropskih potreb po plinu. Engie, delno v lasti francoske države, je bil nekoč eden največjih kupcev Gazpromovega plina, zato Holleauxove besede nosijo težo.