Evropa kot glavna sostorilka trgovine z otroki: Od ganljivih solza na meji do 51.433 izginulih otrok v rokah trgovcev z ljudmi

Slike so se vtisnile v kolektivni spomin: moški na mejah dviga majhnega otroka visoko nad glavo, otrok joka, moški pa s pretresenim glasom prosi: »Poglejte ga! On je samo otrok!« Solze, objemi, ganljivi poročili in politiki, ki so obljubljali, da bo Evropa pokazala svoje srce.

Evropa je jokala. In odprla vrata.

Danes vemo, da so bile te solze pogosto del dobro naoljenega sistema trgovine z ljudmi.

Otroci kot vstopna karta

Preiskave Der Spiegla, BBC, Le Monde in projekta Lost in Europe so razkrile enak vzorec na balkanski in sredozemski poti:

Velika večina »družin« ni bila prava družina. Sestavljale so jo en ali dva mlada moška (18–35 let) in en majhen otrok. Pogosto otrok ni bil niti v daljnem sorodu z moškim. Tihotapci so otroke sistematično najemali ali posojali – kot čustveno orožje in vstopnico v Evropo.

Otroci so pomenili višjo stopnjo odobritve azila, posebno zaščito in mehkejši odziv mejnih organov. Evropska čustvena ranljivost je postala najbolj donosna valuta tihotapskih kartelov.

51.433 izginulih otrok

Ko so enkrat prečkali mejo, se je zgodba dramatično spremenila.

Po obsežni preiskavi Lost in Europe (2024) je med leti 2021 in 2023 v Evropi izginilo 51.433 nedoločenih mladoletnih migrantov – povprečno 47 otrok vsak dan.

Največ primerov:

• Italija: 22.899
• Avstrija: 20.077

Sledijo Belgija, Nemčija in druge države. Tudi v Sloveniji je delež pobegov nedoločenih mladoletnikov med najvišjimi v EU.

Kje so ti otroci danes?

Večina ni našla varnega zavetja pri »družini«. Večina je končala točno tam, kjer je trgovina z ljudmi najdonosnejša:

• Spolno izkoriščanje v bordelih, na ulicah in v zasebnih stanovanjih velikih evropskih mest
• Prisilno delo na gradbiščih, kmetijah, v tovarnah in ulični prodaji
• Vključevanje v kriminalne dejavnosti (prodaja drog, tatvine)
• Nasilje, mučenje in v mnogih primerih smrt

Ti otroci, ki so jih pred kamerami uporabljali za manipulacijo evropske vesti, so postali potrošni material v industriji sodobnega suženjstva.

Evropa ni bila le naivna – bila je sostorilka

Tu se zgodba najbolj zaostri.

Evropa ni bila le nemočen opazovalec. S svojimi politikami je aktivno omogočila ta sistem:

• Zavračanje sistematičnih DNA testov za preverjanje sorodstva
• Politika »verjemi otroku« brez ustrezne zaščite in skrbnikov
• Prepolni sprejemni centri z minimalnim nadzorom
• Migracijski pakt, ki še vedno daje prednost hitrim postopkom pred resnično zaščito otrok

Z odprtimi rokami in zaprtimi očmi je Evropa postala najpomembnejši partner tihotapskih mrež. Brez evropske lahkovernosti in politične korektnosti ti otroci ne bi bili tako sistematično izkoriščani.

Namesto da bi zaščitila najranljivejše, je Evropa zaščitila svojo podobo »dobrodošlice«. In otroci so plačali najvišjo ceno.

Solze na meji so bile resnične. Ampak največja tragedija ni jok otrok na meji – temveč hinavščina Evrope, ki je dovolila, da so ti isti otroci izginili v rokah trgovcev z ljudmi na njenih tleh.

Dokler Evropa ne bo pripravljena priznati svoje sostorilstva, bo 47 izginulih otrok na dan ostalo le še ena neprijetna statistika v poročilih, ki jih nihče resno ne bere. 

Portal OS