EU razdeljena glede ogljičnih dobropisov: boj za ravnotežje med industrijo in podnebjem

Države članice Evropske unije ostajajo razdeljene glede obsega uporabe ogljičnih dobropisov, ki bi jih evropska industrija lahko uveljavljala v okviru cilja podnebne nevtralnosti do leta 2040. Mnenja se krešejo med tistimi, ki si želijo več prožnosti za ohranitev konkurenčnosti, in državami, ki vztrajajo pri visokih podnebnih ambicijah. Odločitev ministrov za okolje je napovedana za 4. november.

Po navedbah več diplomatov, ki sodelujejo v pogajanjih, je razprava evropskih veleposlanikov v Bruslju jasno pokazala naraščajoče napetosti glede prihodnosti Zelenega dogovora, nekoč vodilne pobude Evropske unije na področju podnebnih ukrepov.

Medtem ko industrijski sektor opozarja na prekomerno regulacijo in visoke stroške, okoljske skupine svarijo, da popuščanje pri ciljih ogroža verodostojnost EU kot svetovne voditeljice v boju proti podnebnim spremembam.

Ogljični dobropisi, s katerimi lahko podjetja izravnavajo del svojih emisij CO₂, predstavljajo enoto za eno tono zmanjšanega ali odstranjenega ogljikovega dioksida. Po mnenju okoljskih organizacij tak sistem pogosto ne zmanjšuje dejanskih emisij, ampak jih zgolj prenaša v države z nižjimi dohodki.

Evropska komisija je julija predlagala, da bi lahko države članice uporabile največ 3 odstotke mednarodnih ogljičnih kreditov pri doseganju ciljev do leta 2040. Ta predlog je bil po poročanju Euronewsa ohranjen tudi v najnovejšem osnutku pogajalskega dokumenta z dne 29. oktobra, kljub pritiskom Francije, Italije in Poljske, ki zahtevajo zvišanje praga.

Pariz in Rim predlagata 5-odstotno mejo, medtem ko Varšava zahteva celo 10-odstotno. Diplomati opozarjajo, da se države do petka še niso uspele dogovoriti, zato bi se odločitev o dokončnem pragu lahko preložila na prihodnji teden.

Ministri za okolje naj bi takrat razpravljali tudi o širšem podnebnem cilju – zmanjšanju emisij za 90 odstotkov do leta 2040 glede na leto 1990. Ta cilj naj bi potrdili pred podnebnim vrhom ZN COP30, kjer bo EU znova poskušala utrditi svojo vodilno vlogo.

Podnebni cilji proti industrijskim interesom

V Evropski komisiji in parlamentu se krepijo razhajanja med tistimi, ki bi želeli cilje ublažiti, in državami, kot je Danska, ki trenutno predseduje Svetu EU in si prizadeva ohraniti obstoječe ambicije. Dansko predsedstvo se zavzema za večjo fleksibilnost, da bi pomirilo strahove industrije, predvsem v avtomobilskem in jeklarskem sektorju, kjer so podjetja pod pritiskom višjih stroškov energije in proizvodnje.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v pismu članicam EU podprla 3-odstotno omejitev za ogljične dobropise in dodala, da bi lahko bil skupni cilj nekoliko nižji od 90 odstotkov, če bi bila izravnava izvedena z visoko stopnjo integritete in v okviru partnerstev Global Gateway – evropskega projekta, ki konkurira kitajski pobudi Belt and Road.

Kritike okoljskih organizacij in industrijskih združenj

Okoljske skupine opozarjajo, da uvajanje dobropisov spodkopava resnične podnebne ukrepe. Mathieu Mal iz Evropskega okoljskega urada je za Euronews ocenil, da takšni kompromisi „oviraju naložbe v zeleni prehod“ in nakazujejo, da EU „ni pripravljena izpolniti zavez“, sprejetih leta 2019. Po njegovih besedah bi morala Evropa, kot najhitreje segrevajoča celina na svetu, zmanjšati emisije „tukaj in zdaj“, ne pa jih prelagati v tujino.

Zadržki prihajajo tudi iz industrije. Axel Eggert iz Evropskega združenja jeklarjev (Eurofer) je dejal, da je cilj 90 odstotkov „iluzija“, saj bi pomenil skoraj popolno razogljičenje energetsko intenzivnih panog v le petnajstih letih. Tudi Evropski svet kemične industrije (Cefic) je opozoril, da se sektor sooča z najhujšim gospodarskim upadom v zadnjih desetletjih.

Revizijska klavzula in delitev med državami

V najnovejšem osnutku predloga Sveta EU je vključena revizijska klavzula, ki bi Komisiji omogočila predlaganje dodatne zakonodaje, če bi države članice zaostale pri izpolnjevanju ciljev. Nekatere države, predvsem nordijske, zahtevajo strožje določbe, ki bi jasno opredelile pogoje za sprožitev takšnega postopka.

Medtem ko severne države podpirajo 90-odstotni cilj zaradi večje tehnološke pripravljenosti, si države srednje in vzhodne Evrope – med njimi Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – prizadevajo za dodatno podporo in postopnejši prehod.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu oktobrskega vrha v Bruslju poudaril potrebo po „pošteni konkurenci“ za evropsko industrijo, medtem ko je češki premier Petr Fiala napovedal, da bo „nedvoumno“ nasprotoval cilju 90 odstotkov.

Zeleni dogovor na preizkušnji

Podnebni cilj za leto 2040 postaja preizkus preživetja Zelenega dogovora, ki ga je Komisija sprejela v prvem mandatu Ursule von der Leyen. Po volitvah v Evropski parlament leta 2024, kjer so zelene stranke utrpele izgubo, se politični prostor premika proti bolj zadržanim stališčem glede okoljske politike.

Po poročanju Euronewsa se bodo države EU poskušale poenotiti do začetka novembra, preden bo o predlogu 5. novembra glasoval odbor za industrijo in promet Evropskega parlamenta. Rezultat glasovanja bo določil, ali bo EU uspela ohraniti ravnotežje med gospodarsko konkurenčnostjo in zavezanostjo podnebni nevtralnosti.

Ana Koren

Foto: Freepik

Objava EU razdeljena glede ogljičnih dobropisov: boj za ravnotežje med industrijo in podnebjem je bila najprej objavljena na Portal24.