ARTICLE AD
V odmevnem podcast pogovoru je Erika Žnidaršič spregovorila brez zadržkov. O delu, ki ga nihče ne vidi. O številkah, ki jih nihče ne izgovori. In o resnici, ki – kot pravi sama – včasih resnično boli.
Močna izpoved iz prve roke
Ko je Erika Žnidaršič sedla pred mikrofon, je bilo jasno, da ne bo olepševala. Povedala je tisto, kar marsikdo v javnem sektorju misli, a redki izrečejo naglas: novinarji na RTV naj bi po njenem mnenju delali tudi za deset drugih ljudi, ki so sicer zaposleni, a njihovega prispevka ni čutiti. “To boli, ker je resnica,” je dejala in voditelj je samo prikimal.
Zakaj stvari stojijo, kot stojijo
Po njenem so takšne zgodbe v javnem sektorju pravzaprav pogoste. Ni jih malo, pravi. Ne na ministrstvih, ne v občinah, ne na televiziji. Najbolj jo zaboli to, da bi lahko stroj deloval še kako dobro. “S pol manj zaposlenimi bi aparat delal bolje, hitreje in bolj pošteno,” je dodala. A to je misel, ki se v javnih ustanovah pogosto izgubi med pravilniki, hierarhijami in – kot pravi sama – starimi navadami.
Plačilo za delo, ki ga dejansko narediš
V pogovoru sta z voditeljem odprla tudi večni trn v peti: plače. Po njenem bi morali ljudje v javnih sistemih biti plačani glede na kakovost in količino dela, ne pa zgolj zaradi samega statusa zaposlenega. “V zasebnem sektorju brez tega ne preživiš,” je dodal voditelj – in Erika se je strinjala.
Lekcija zasebnega sektorja, ki je javni (še) ni osvojil
V podcastu sta soglasno ugotovila nekaj, kar samoumevno zveni šele, ko je izrečeno: vsak zasebnik želi čim manj zaposlenih in čim boljše ljudi. A-playerje. Ljudje, ki jih ni treba nadzorovati, ker jih vodi inicijativa, ne sistem. V javnem sektorju pa naj bi bila zgodba drugačna. Po njenih besedah je tam še vedno pomembnejše, da imaš ure pravilno izpolnjene, da oddaš poročilo o delu, da birokratski del dneva izgleda lep, četudi je ustvarjalni del popolnoma jasen že vsem.
Absurd, ki ga vidijo vsi – in vztraja
Na RTV naj bi zaposleni celo dobivali opozorila, naj ne nabirajo preveč ur. Paradoks? Mogoče. A bolj kot to je simptom sistema, ki nagrajuje red, ne rezultatov. “Vsi vidijo, kaj narediš. Ampak še vedno moraš izpolniti vse obrazce, kot da bi bila to najpomembnejša stvar,” dodaja Erika.
Tiha misel za konec
Iz njenih besed je bilo čutiti predvsem utrujenost – in željo. Željo po normalnosti, po meritokraciji, po zdravi logiki. Po tem, da bi delo res nekaj pomenilo.
Morda je resnica boleča. A ravno takšne resnice premikajo stvari.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
The post Erika Žnidaršič brez filtrov: “Delamo še za deset ljudi zraven” – izjava, ki je pretresla pogovor o RTV (VIDEO) first appeared on NaDlani.si.

4 days ago
41











English (US)