Ena najnevarnejših živali v Sloveniji je velika le nekaj milimetrov

Ko se dnevi podaljšajo in nas narava znova vabi na sprehode, kolesarske ture ali tek po gozdnih poteh, se skupaj z nami prebudijo tudi klopi. Ta majhen parazit, ki ga pogosto opazimo šele, ko je že prisesan na kožo, vsako pomlad in poletje postane ena največjih skrbi ljudi, ki se radi zadržujejo v naravi. Še posebej pozorni so starši majhnih otrok, lastniki hišnih ljubljenčkov in športniki, ki veliko časa preživijo na travnikih in v gozdovih.

Klop, strokovno imenovan Ixodes ricinus, je eden najpogostejših zunanjih zajedavcev v Evropi. Najraje se zadržuje v vlažnih, senčnih območjih – v nizkem grmičevju, visoki travi in na gozdnih robovih. Tam potrpežljivo čaka na svojega gostitelja. Ko mimo pride človek ali žival, se oprime kože ali oblačil in začne iskati primerno mesto za hranjenje.

Ko najde nežnejši predel kože, svoj rilec zarine globoko v kožo in se nanjo trdno pritrdi. Ker njegova slina vsebuje snovi z anestetičnim učinkom, vboda običajno sploh ne začutimo. Prav zato klopa pogosto odkrijemo šele po več urah ali celo dneh.

Zakaj moramo biti previdni?

Čeprav je majhen, lahko klop prenaša resne bolezni. V Sloveniji sta najpogostejši okužbi, ki ju prenašajo klopi, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki lahko prizadene centralni živčni sistem. Bolezen pogosto poteka v dveh fazah. V prvi se pojavijo gripi podobni simptomi, kot so vročina, utrujenost in bolečine v mišicah. Po kratkem izboljšanju lahko sledi druga, veliko težja faza, za katero so značilni hud glavobol, otrdel vrat, visoka vročina, bruhanje in tresenje. V takšnem primeru je nujen obisk zdravnika.

Najbolj učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem, ki veliko časa preživijo v naravi.

Lymska borelioza pa je bakterijska okužba, ki jo prav tako prenašajo klopi. Najpogostejši prvi znak bolezni je značilen rdeč kolobar na koži okoli mesta vboda, ki se postopoma širi.

Slovenija spada med bolj ogrožena območja

Slovenija velja za eno izmed evropskih držav z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa. Naravna žarišča bolezni so razširjena po večjem delu države, zato previdnost pri obisku narave nikakor ni odveč. Po podatkih zadnjih let pri nas zaradi klopnega meningoencefalitisa v povprečju zboli okoli sto ljudi letno.

Kako se lahko zaščitimo?

Najboljša obramba pred klopi je preventiva. Pred odhodom v naravo je priporočljivo obleči oblačila, ki pokrijejo čim več kože – dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. Priporočljivo je, da so oblačila svetlejše barve, saj klopa tako hitreje opazimo.

Dodatno zaščito nudijo tudi repelenti proti klopom, ki jih nanesemo na kožo ali oblačila. Njihov vonj klope odganja in zmanjšuje možnost, da bi se oprijeli kože.

Po vrnitvi iz narave je zelo pomembno, da temeljito pregledamo celotno telo. Posebej pozorni moramo biti na predele, kjer je koža tanjša: za ušesi, pod pazduhami, v pregibih kolen, okoli pasu in na lasišču. Priporočljivo je tudi prhanje ter pregled in pranje oblačil.