Pred tednom dni smo
pisali, da letošnji El Niño dosega rekorde, kar se je odtlej le še potrdilo. Ameriški raziskovalci so z analizo koral na Galapagosu in modeliranjem ugotovili, da tako močnega El Niña v zadnjih tisoč letih še ni bilo.
O raziskavi poročajo v reviji Science.
Južna oscilacija, ki jo sestavljata El Niño in La Niña, ni nič novega in poteka že tisočletja. V toplem obdobju (El Niño) dootok tople vode iz zahodnega Pacifika proti vzhodu namoči obale Južne Amerike in posuši Avstralijo, nekoliko šibkeje pa vpliva na vreme na pretežnem delu planeta. Tudi variacija v njegovi jakosti niso nič novega: pojav se ponavlja vsakih nekaj let, a ni vedno enako močan. Razburkanim desetletjem sledijo obdobja šibkejših oscilacij in obratno. Ključno vprašanje pa je, kako podnebne spremembe vplivajo nanje.
Raziskave na koralah na Galapagosu so zelo priročne, ker so otoki praktično na ekvatorju. Ko korale rastejo, gradijo skelet iz kalcijevega karbonata s primesmi stroncija, ki ga je v vročih letih manj. Analize fosilov in živečih koral so pokazale, da je aktualni El Niño rekordno močan. Tudi variabilnost temperature raste. Od leta 1984 je tretjino višja kot v obdobju 1000-1850 in 16 odstotkov višja kot v obdobju 1851-1981. Kaže se tudi, da so pozitivni odkloni večji od negativnih.
Tudi če bi bil El Niño enako močan, bi bili v bolj pregretem svetu njegovi učinki močnejši. Tako pa se tudi sam El Niño stopnjuje, kažejo modeli. Model ne kaže neposredno, kaj je za to odgovorno. Zelo verjetno gre za posledice človeškega vpliva na podnebje, pravijo raziskovalci.[st.slika 76603]