Ekonomist svari: brez sprememb bo javni dolg do leta 2030 dosegel 90 % BDP

“Če trendi pri izdatkih naslednja štiri leta ostanejo takšni, kot so bili v obdobju 2022–2025, bomo imeli leta 2030 primanjkljaj 10 milijard in javni dolg na ravni 90 odstotkov BDP-ja,” opozarja nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in dodaja, da je potrebno zelo jasno najprej reči, da se tega ne moremo več iti, ter postaviti mejo teh izdatkov.

V Odmevih je sinoči tekel pogovor o pričakovanjih gospodarstva od nove vlade. Po besedah nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa študije govorijo, da je delo preveč obremenjeno, “da je potrebno razbremeniti direktne davke in pogledati indirektne davke“. “Tisto, kar je ključno, je, da se pogleda, kaj je končni cilj teh ukrepov, ali je to samo dvig neto plače ali tudi dvig konkurenčnosti,” poudarja.

“V tem času, v tej situaciji, v kateri je Slovenija, namreč pada po konkurenčni lestvici, pada po produktivnosti dela, ima nizko gospodarsko rast, zdaj smo slišali, da je padel izvoz za skoraj 30 odstotkov, mora storiti vse, kar je možno za to, da dvigne konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in produktivnost dela,” je poudaril in dodal, da znižanje prispevnih stopenj po njegovem predstavlja najboljši ukrep. “Če se tega katerakoli vlada loti, je potreben kompleks ukrepov, celovita davčna reforma, reforma izdatkov, pogledati, kaj se tam da, reforma učinkovitosti javnih izdatkov, na kar OECD opozarja Slovenijo.” Torej po njegovem gre za kompleksen projekt in iz tega razloga je ključno, da se v koalicijskih pogajanjih pogovarja predvsem o vsebini, o ukrepih, ki jih bo morala ta vlada nujno narediti, in ne o delitvi ministrskih stolčkov. “Tako da, kar se tega tiče, mislim, da je ta pristop relativno slab in ne bo pripeljal do končnega cilja – to pa je, da dobimo učinkovito vlado, da dobimo vlado, ki ve, kaj dela, ki bo sposobna dvigniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, podpreti gospodarstvo in hkrati podpreti zaposlene, da bodo imeli ob enakih bruto plačah višje neto plače.”

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je izrazil strinjanje s povedanim s strani sogovornika in opomnil, da gospodarstvo poleg davkov ves čas govori o predvidljivem poslovnem okolju, se pravi, ne da se pravila ves čas spreminjajo ali se napovedujejo spremembe, ter da je potrebno absolutno poenostaviti poslovno okolje. “Zame je zmanjševanje birokracije pa poenostavitev postopkov ravno tako pomembno kot zniževanje davkov.” Se pa strinja, da bi morala vlada čim prej narediti nekaj na področju davkov, že zato, da da signal. “Kar se tiče izdatkov, je tako: mi smo imeli lani 2,5 odstotka BDP primanjkljaja. Vesel bi bil, če bi imeli ta primanjkljaj, ker smo davke znižali, ne zato, ker smo neučinkovito porabljali denar.” Meni, da je prva stvar, preden se sploh začnejo kakršni koli pogovori o vsebini, ta, da se določi zelo jasen javnofinančni okvir, za koliko se smejo v naslednjih štirih letih povečati celotni izdatki države.

Potrebujemo boljše upravljanje z denarjem, ki ga že imamo

V nadaljevanju je Šušteršič povedal, da je na vladi vprašanje, kje se zmanjša poraba, je pa opozoril, da bomo, če bomo priča nadaljevanju trendov na področju gospodarstva, imeli leta 2030 primanjkljaj 10 milijard in javni dolg na ravni 90 odstotkov BDP-ja. “Se pravi, potrebno je zelo jasno najprej reči, tega se ne moremo več iti, postaviti mejo teh izdatkov, potem pa se ta skupna rast izdatkov, ki je lahko recimo pet odstotkov v naslednjem obdobju vlade, razporedi po različnih področjih glede na prioritete vlade in tudi glede na neučinkovitosti,” je bil jasen. Poudaril je, da obstaja cela vrsta študij, ki kažejo, da bi lahko Slovenija z istim denarjem in z boljšimi politikami dosegala bistveno boljše rezultate na večini področij javne porabe. “Se pravi, ne rabimo dodatnega denarja, ampak boljše upravljanje z denarjem, ki ga že imamo,” je bil jasen.

Rop je v zvezi s povedanim dodal, da študije OECD ugotavljajo, da smo mi med najmanj učinkovitimi državami med državami OECD, zlasti med bolj razvitimi, kar se tiče izrabe sredstev za javne investicije. “Seveda, tukaj je cel kup mehanizmov, ki se jih je treba lotiti, pri tem, kako in na kakšen način se meri učinkovitost proračunskih izdatkov,” je poudaril in dodal, da ne gre samo za rezanje. “Seveda je potrebno pogledati, kateri izdatki so manj pomembni. Treba je pogledati, kaj je možno zmanjšati, ne samo investicije, ne pravice, ki so izključno socialne pravice, ampak v samih proračunih je vedno veliko prostora, da se racionalizacija izvede. Gre za učinkovitost investicij, gre za obseg porabe in gre seveda tudi za strukturo davkov. Ne samo enega davka, ampak vseh. Potrebno je narediti kompleksno davčno reformo, potem se da priti k cilju,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da za izvedbo potrebujemo močno koalicijo, močno vlado, ki ima jasne programske usmeritve.

Rop je dal vedeti, da bo potreben rebalans proračuna. “Tisti, ki bodo sestavljali vlado, se bodo morali tega zavedati. Vlada bo morala biti aktivna, proaktivna, reševati tekočo situacijo in seveda slediti razvojnim problemom, in za to mora biti močna.” Šušteršič, ki priznava, da bodo ukrepi za energetsko krizo nekaj stali, je izrazil bojazen, da, če bo vlada podobna, kot je bila, se bo potem na gospodarstvo spet pozabilo. “Treba je reči, da za nekatere stvari očitno neracionalno porabljamo denar in tam se da prihraniti za stvari, ki so nujne, pa tudi za davčno reformo,” je bil jasen.

Odgovornost vlade je, da se pripravi na vse mogoče, tudi zelo slabe scenarije

V oddaji je bilo sicer govora tudi o ukrepih, kaj lahko vlada naredi za omilitev energetske krize. Vlada ima po besedah Ropa na voljo več ukrepov. Eni so kratkoročni, drugi srednje- in dolgoročni. “Kratkoročne je že začela izvajati na področju trošarin, drugi ukrepi, ki so na voljo in jih uporabljajo države po EU, so targetirani, se podpira energetsko intenzivne dejavnosti, kmetijske, transportne dejavnosti. Potem so ukrepi, ki peljejo v vzdržnost energetskega sistema in pomenijo dodatne investicije v obnovljive vire energije, in seveda so še tretji ukrepi, ki se nanašajo na organizacijo, ti pomenijo sklepanje dolgoročnih pogodb z dobavitelji energentov.” Šušteršič pravi, da je odgovornost vlade ta, da se pripravi na vse mogoče, tudi zelo slabe scenarije. “Arzenal ukrepov je približno ta, ukrepi, ki bodo za ljudi, ne samo za gospodarstvo, morajo biti targetirani. Pomagati je potrebno tistim, ki težko plačujejo stroške energije, hrane morda, ne pa z nekimi splošnimi znižanji DDV-ja, pri katerih je vprašanje, kak učinek bi imela.”

Ž. N.