Ekonomist Šumah: Odpravljanje ovir bo imelo pozitiven vpliv na gospodarstvo

Minister za notranje zadeve in javno upravo je napovedal drastično skrajšanje časa, ki je potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, in zmanjšanje zaostankov na upravnih enotah v roku enega leta. O napovedi smo govorili z ekonomistom ddr. Štefanom Šumahom.

Spomnimo, do napovedi je prišlo ta teden, po srečanju ministra Matoza z načelniki in načelnicami upravnih enot in po uskladitvi z ministrstvom za okolje in prostor. Čakanje na izdajo gradbenega dovoljenja se bo skrajšalo tako, da se odslej v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ne bo avtomatsko vključevalo sosedov oz. mejašev, torej lastnikov nepremičnin, ki mejijo na nepremičnino, ki je predmet gradnje.

Prav ti “mejaši” so sedaj eden ključnih razlogov za zaostanke. Kot so pojasnili na ministrstvu, so ti pogosto zavirali gradnjo z neutemeljenimi pripombami v postopkih, neutemeljenimi vlaganji pravnih sredstev, vključno z upravnimi spori pred Upravnim sodiščem. To pa je vodilo v hude zaostanke. Kot je opozoril minister Matoz, tudi po 5 let in dlje. Prihajalo je tudi do izsiljevanj, zaradi katerih so investitorji plačevali mejašem “odškodnine”, zato da ti niso nasprotovali pridobitvi gradbenega dovoljenja. Pod črto, nasprotovanju izdaji gradbenega dovoljenja, ker bo novogradnja mejašu pokvarila razgled, je odklenkalo.

Rešitev je precej preprosta. Kot je pojasnil minister, se za uvedene spremembe ne bo noveliralo zakonodaje. Spreminja se zgolj interpretacija druge alineje drugega odstavka 48. člena gradbenega zakona. Beseda “lahko” se bo interpretirala v skladu z dejanskim pomenom besede. Mejaši bodo lahko izjemoma udeleženi kot stranski udeleženci pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.

Vir: pisrs.si

“Glede na to, da zakon jasno določa, da so stranke v postopku lahko tudi tisti, ki mejijo na nepremičnino, ki je predmet gradnje, bomo določbo lahko razlagali skrajno restriktivno, kar pomeni, da se v bodoče ne bo več vabilo sosedov mejašev v postopek avtomatično, ampak zgolj izjemoma, v kolikor bodo izkazali svoj pravni interes,” je pojasnil minister.

Šumah pozdravlja ukrep, predlaga dodaten ukrep

Šumah ocenjuje, da gre za dober ukrep, ki bo imel pozitiven vpliv na gospodarstvo. Ključne spremembe na nepremičninskem trgu pa bo po njegovi oceni prineslo povečanje števila gradbenih parcel. “Ob tem ukrepu bi morali sprostiti zakonodajo glede zazidljivih stavbnih zemljišč. 60 odstotkov Slovenije je pogozdene in nihče ne more trditi, da nimamo dovolj zemlje za gradnjo,” pojasni Šumah. “Edino na tak način bi se znižale cene nepremičnin, nižji bi bili stroški gradnje,” pove in doda, da pri tem igrajo veliko vlogo lokalne skupnosti, torej občine, ki sprejemajo prostorske načrte.

Interventni zakon ime možnosti za uspeh na referendumu

Šumaha smo povprašali tudi o usodi interventnega zakona, ki prinaša davčne in birokratske razbremenitve za gospodarstvo in gospodinjstva. Uveljavitev zakona je trenutno blokirana. Levi politični pol oz. njegovi podaljški (sindikati) namreč zahtevajo, da zakon prestane referendum. To je dovolilo ustavno sodišče, kljub temu da zakon vključuje spremembe na davčnem področju, ki ne smejo biti predmet referendumske presoje. Našega sogovornika smo vprašali o usodi zakona in ali je treba razumeti interventni zakon in napovedane spremembe na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj v paketu – kot del fundamentalnih sprememb načina upravljanja javnih zadev.

“Vsekakor se dela v smeri manj birokracije, kar je za pozdraviti. Upravni postopki pri nas tečejo predolgo, ne zgolj na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj,” odgovarja.

Ž. K.