DZ z zakonom uredil dodatek za stalnost za zaposlene v zaščiti in reševanju

DZ je z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerim se za javne uslužbence s področja zaščite in reševanja določa enake pogoje za dodatek za stalnost, kot veljajo v ostalih organih na področju nacionalne varnosti. Pripadal jim bo po petih letih.

Državni sekretar z ministrstva za obrambo Marko Lovše je na današnji izredni seji DZ pojasnil, da se ureditev dodatka za stalnost za javne uslužbence na področju zaščite, reševanja in pomoči usklajuje z ureditvijo, ki velja za javne uslužbence v Slovenski vojski, policiji in Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Na področju sistema zaščite in reševanja se je ta dodatek do sedaj začel izplačevati po desetih letih, v ostalih organih na področju nacionalne varnosti pa po petih letih. Višina dodatka je enotna in znaša 0,33 odstotka na leto, je navedel. Po njegovih besedah gre za dodatek, ki zagotavlja kontinuiteto zaposlenih na posameznem področju.

Med poslanskimi skupinami so svoje stališče na današnji seji predstavil le v Svobodi in SDS. Kot je dejal poslanec Teodor Uranič (Svoboda), sprememba pomeni jasen signal spoštovanja in podpore javnim uslužbencem, ki svoje naloge opravljajo v najzahtevnejših okoliščinah, ter prispeva k dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti sistema zaščite in reševanja.

Poslanec SDS Anton Šturbej je napovedal, da zakonu ne bodo nasprotovali. Je pa izpostavil, da bodo sredstva za zaposlene v sistemu zaščite in reševanja v občinah morale zagotoviti lokalne skupnosti, ki pa se jim, kot je opozorila že komisija DS, za to ne zagotavlja dodatnih sredstev.

Prav tako je spomnil na mnenje parlamentarne zakonodajnopravne službe, ki predlaga razmislek, da bi besedilo dopolnili z opredelitvijo operativnih nalog. Podobno tudi zakon o gasilstvu pravico do dodatka za stalnost veže na opravljanje operativnih nalog gasilstva, je dodal.