DZ sprejel novelo zakona o financiranju občin

DZ je s 54 glasovi za in 23 proti sprejel novelo zakona o financiranju občin. Spremembe so vezane na zadolževanje občin in sofinanciranje obveznosti občin z romskimi naselji. Pri določanju povprečnine se bo upoštevalo povprečno medletno rast stroškov, uzakonja se tudi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin.

Novelo so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levica. Zanjo so glasovali še Jožef Horvat (NSi), nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti so bili v opozicijski SDS, medtem ko so bili ostali poslanci NSi vzdržani. Prav tako so bili vzdržani Eva Irgl in Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da je novela plod dolgotrajnih konstruktivnih pogajanj z reprezentativnimi združenji občin, ki so trajala dobro leto, pri čemer so ga v dveh od treh združenj, ki skupaj predstavljata veliko večino občin, podprli.

Po njegovih besedah novela prinaša sedem ključnih rešitev, med drugim nov način izračuna povprečnine in trajno rešitev glede dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik v prihodkih občin. Med ključnimi rešitvami je navedel še možnost izdaje občinskih obveznic in zadolževanje v tujini pri mednarodnih razvojnih bankah, povečanje možnega obsega zadolževanja z desetih na 15 odstotkov in uvedbo sanacijskega postopka za trajno nelikvidne ali prezadolžene občine.

Prav tako novela posodablja kazalnike razvitosti občin. Zmanjšuje administriranje pri postopkih, ki se izvajajo v procesu, povezanem s sofinanciranjem skupnih občinskih uprav. Pri sofinanciranju občin z romskimi naselji pa se z njo določa namenska poraba sredstev in kriteriji za njihovo razdelitev, s čimer se je sledilo tako priporočilom Varuha človekovih pravic kot matičnega parlamentarnega odbora, je še nanizal Props.

V koaliciji so ocenili, da uvaja številne pomembne spremembe. Kot je dejala Tamara Kozlovič (Svoboda), novela naslavlja ključne izzive, s katerimi se občine srečujejo že vrsto let in na to opozarjajo pristojna ministrstva in vlado. “Gre za spremembe, zaradi katerih bodo na boljšem vse občine,” je poudarila in dodala, da sistem še naprej ostaja solidaren, nobena občina pa ne bo čisto nič izgubila.

Po njenih besedah novela postavlja temelje za pravičnejše financiranje, da bodo tiste občine, ki imajo več stroškov, iz naslova dodatnih sredstev pridobile več sredstev, ker nudijo tudi več javnih storitev in imajo predvsem s kritjem stroškov dela javnih služb več stroškov kot druge, ki imajo morda manj javnih zavodov.

Kritični so bili zlasti v opozicijski SDS. Po besedah Andreja Poglajna so predvidene rešitve škodljive za občine, pri čemer je med drugim izpostavil razširjene možnosti za zadolževanje, saj, kot je poudaril, zadolževanje ne vodi k trajnemu razvoju občin. “Največ pridobijo mestne občine in veliko izgubijo majhne podeželske občine,” pa je ocenil Andrej Kosi.

V SDS so tako znova z dopolnilom predlagali, da bi sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, dvignili iz 1,5 odstotka na 2,5 odstotka vplačane dohodnine. Dodatna sredstva pa bi po njihovem predlogu prejele vse občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog. A dopolnilo ni bilo izglasovano.

Prav tako ni bilo zadostne podpore za predlog dopolnila SDS, s katerim bi črtali določbo, s katero se spreminja sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji. Omenjenim rešitvam so tudi na današnji seji namenili kar nekaj razprave.

Nasprotovali so jim namreč tudi v NSi. Kot je dejala Vida Čadonič Špelič, novela prinaša nekaj dobrih rešitev za občine, na primer možnost zadolževanja za infrastrukturne projekte neposredno pri mednarodnih razvojih bankah, a je ravno zaradi sprememb pri sofinanciranju obveznosti občin z romskimi naselji ne morejo podpreti.

Po njenih besedah je namreč v tem trenutku več neznank kot odgovorov. Med drugim pogrešajo obrazložitev, ali bodo vse občine, ki so sedaj upravičene do teh sredstev, do njih upravičene tudi po novem zakonu, saj bo sklep o tem vlada šele sprejela. Prav tako glede na predlagano formulo ni jasno, koliko sredstev bo dobila katera občina. Čadonič Špelič je ocenila še, da se občinam nalaga novo administrativno breme poročanja. “O porabi sredstev bo odločal nek uradnik sredi Ljubljane, ki nikoli ni videl romskega naselja,” je dodala.

Tudi v koalicijski SD po besedah Bojane Muršič menijo, da mora “pristojni resor prisluhniti tudi pozivom in opozorilom občin, da pravila za dodeljevanje po novem namenskih sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji ne smejo biti rigorozna in popolnoma nefleksibilna”. Kot je dejala, imajo romske skupnosti v določenih lokalnih okoljih specifične potrebe. Za presojo o tem, kako najbolje nasloviti te potrebe, pa je najbolje kvalificirana prav lokalna skupnost ter pristojne občinske službe. O njih odločati na ministrstvu preko centraliziranega in dislociranega postopka pa zagotovo ni najbolj optimalen pristop.

Nasprotno je Nataša Sukič (Levica) poudarila, da dodatna sredstva te občine pridobijo za to, ker v njih živijo Romi. Z obveznostjo občin, da o njihovi porabi poročajo uradu za narodnosti, se “bomo izognili nepravilnostim, ki smo jim bili v preteklosti večkrat priča”, občine pa bodo morale ta sredstva trošiti namensko “za izboljšanje infrastrukture in življenjskih pogojev Romov in ne kar vse povprek za razna krožišča, klopce v parkih in podobno”. Tudi po besedah Kozlovič se povečuje transparentnost porabe teh sredstev, kriteriji za njihovo dodeljevanje pa so bistveno pravičnejši.