DZ skozi predlog krepitve nadzora nad spoštovanjem delovnega časa voznikov

DZ je danes opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Predlog za večji nadzor nad tem podpirajo v koaliciji. V NSi se bodo pri glasovanju, ki bo v petek, vzdržali, v SDS pa mu ne bodo nasprotovali.

Kot je povedal državni sekretar ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, se bistvene spremembe nanašajo na področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa. “Predlog določa obseg tahografskih podatkov, ki jih morajo prevozna podjetja vključiti v vsebino evidenc, ki jih vodijo na osnovi zakona, ki ureja vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti,” je dejal. Tako dopolnjene evidence po njegovih besedah predstavljajo podlago za obračun plač voznikov, ki morajo biti obračunane na osnovi opravljenega dela, in ne na osnovi prevoženih kilometrov.

Predlog dopolnjuje vsebine kaznovanja voznikov in prevoznikov, ki ne spoštujejo določil o časih vožnje, odmorov in počitkih ter uporabi tahografov ter tako zmanjšujejo varnost v cestnem prometu in medsebojno konkurenčnost v cestnem prevozu potnikov in blaga. “Cilj je večji nadzor nad spoštovanjem pravil delovnega časa in obveznih počitkov mobilnih delavcev ter s tem povečanje varnosti v cestnem prometu,” je poudaril. S spremembo se bolj jasno določa, da se vodi zgolj ena evidenca o izrabi delovnega časa, v katero se vnašajo tahografski podatki.

Predlog v slovenski pravni red prenaša mobilnostni paket iz leta 2020, s katerim je Evropska komisija dopolnila pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih poklicnih voznikov. Prav tako je uvedla uporabo pametnih tahografov, ki so od avgusta lani obvezni pri opravljanju mednarodnih cestnih prevozov.

Dopolnjeno evidenco z vsemi aktivnostmi poklicnega voznika bodo morali delodajalci uporabiti za izračun plač, služila pa bo tudi kot osnova za izvedbo temeljitega nadzora na sedežu podjetja. Uporaba tahografa bo po novem obvezna še v nekaterih vozilih, kjer doslej ni bila, kot so vozila za odvažanje mleka in prevoz živih živali s kmetij ter vozila za dostavo sveže betonske mešanice.

“Obstoječa praksa, kjer so vozniki pogosto plačani na podlagi prevožene razdalje, ne pa na podlagi dejansko opravljenega dela, ni le neučinkovita, ampak odpira prostor za zlorabe,” je opozoril Miha Lamut iz Svobode. Predlog po njegovih besedah predlagana novela obravnava tudi vprašanje nadzora. “Jasno določanje pristojnosti in pristopov nadzornih organov je ključnega pomena za učinkovito izvajanje zakonodaje,” je ocenil.

Predrag Baković iz SD je poudaril, da je kakovosten, učinkovit in dostopen avtobusni prevoz ključen za družbo. Opozoril je na trend upadanja števila voznikov in na obremenitve ostalih delavcev. Z ustrezno zakonodajo moramo po njegovem uvesti jasne norme, ki ob vpeljavi novih tehnologij in evidenc spodbujajo izobraževanje in strokovnost. “Javni prevoz potrebuje dolgoročno strategijo,” je dejal. V SD tako vlado pozivajo, naj pripravi ukrepe, ki bodo naslovili kadrovski primanjkljaj, izboljšali infrastrukturo ter spodbujali medkrajevno povezljivost.

Nataša Sukič iz Levice je dejala, da se sedaj jasneje opredeljuje pristojnosti med inšpekcijskimi organi pri izvajanju nadzora delovnega časa poklicnih voznikov in vodenju evidenc. “V praksi prihaja do dvojnega vodenja evidenc o izrabi delovnega časa,” je opozorila. Tokratne spremembe so po njenih besedah izkoristili tudi za to, da se popravi krivice z leta 2022, ko se je uvedlo razlikovanje med vozniki avtobusov v mestnem in primestnem linijskem prometu. Po novem bodo s podatki razpolagali tudi poklicni vozniki, kar bo v branži otežilo prepogoste goljufije pri plačah.

“Ker predlog prinaša nekaj manjših pozitivnih sprememb, mu v poslanski skupini SDS ne bomo nasprotovali,” je povedal Jožef Jelen iz SDS. Opozoril je na po njegovih besedah zaskrbljujoče podatke Evropske federacije delavcev v prometu o utrujenosti voznikov v evropskem cestnem prevozu. Ti so pokazali, da je 60 odstotkov voznikov tovornjakov priznalo utrujenost med vožnjo, 30 odstotkov pa jih je priznalo, da so med vožnjo vsaj enkrat zaspali.

V NSi se bodo po besedah Janeza Žaklja pri glasovanju o predlogu vzdržali. “Podpiramo uravnotežen pristop, ki varuje pravice delavcev in omogoča učinkovito delovanje gospodarstva,” je dejal. Vlada bi po njegovih besedah morala napore usmeriti k skrajševanju postopkov in odpravljanju administrativnih ovir. V NSi se ne strinjajo s tem, da se morajo podatki iz tahografa zaradi morebitnih tožb hraniti po novem pet let po preteku obdobja, in ne več dve leti, saj je že dveletno obdobje za to po njihovem predolgo.

Tilen Novak je v imenu nepovezanih poslancev povedal, da predlog podpirajo. Predvsem zato, ker v ospredje postavlja cestno varnost. “A če želimo, da zakon ne postane zgolj nova obveznost brez učinka, potem je nujno, da ne ostane osamljen akt. Potreboval bo nadaljnje ukrepe, podporo malim prevoznikom, razbremenitev z digitalizacijo ter natančna pravila glede varovanja in hrambe podatkov,” je dejal.