DZ še skozi zadnjega od proračunskih dokumentov

DZ se je seznanil s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, ki med drugim določa zvišanje povprečnine za občine ter višino letnega dodatka za upokojence. Zakon je nujen za izvrševanje obeh proračunov, o katerih so poslanci razpravljali v torek. Glasovanje bo še danes.

Zakon o izvrševanju proračunov je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, za kolikor je bila junija letos višja povprečna mesečna plača glede na junij 2023.

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 725 evrov na prebivalca, pozneje pa je z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Ta zneska sta zdaj zapisana tudi v dokumentu, ki ga bo danes potrjeval DZ.

Tretje občinsko združenje tega dogovora ni podpisalo in tako v NSi kot SDS predlagajo, naj se povprečnina zviša na 818,50 oz. 857 evrov. Poslanci koalicije teh dopolnil ne nameravajo podpreti. Znesek povprečnine, ki je bil dogovorjen s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije, je najvišji do sedaj, je dejal Milan Jakopovič (Levica).

Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. Vlada namerava pozneje to ureditev prenesti v sistemski zakon o financiranju občin.

Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS se bojijo, da bo to vodilo v netransparentno porabo in odprlo vrata nakupom “novih podrtij na Litijski”, kot je dejal Rado Gladek (SDS). A kot je povedala Andrej Kert (Svoboda), bo v izogib podobnim aferam v zakonu jasno zapisano, da je mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.

Proračunske dokumente spremlja še predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027. Z njimi se zgornje meje porabe blagajn države ne spreminjajo, se pa v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili določa novo javnofinančno omejitev, to je povprečno dovoljeno rast očiščenih odhodkov v višini 4,5 odstotka. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj ostajal pod dovoljenimi tremi odstotki BDP.

DZ bo proračunske dokumente potrjeval še danes, pri čemer so mu podporo napovedali poslanci koalicije, v SDS in NSi pa bodo glasovali proti.