DZ prikimava posebnemu zakonu za javne službe s področja voda

DZ se je seznanil s predlogom zakona s področja oskrbe z vodo ter odpadnih voda, ki ga je vlada pripravila z namenom podrobnejše ureditve področja izvajanja teh dveh javnih služb varstva okolja. Kot najpomembnejšo določbo je minister Jože Novak izpostavil uresničitev ustavne pravice prebivalcev do pitne vode.

Z uveljavitvijo zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se bo določil enak dostop do pitne vode za vse prebivalce, je povedal Novak. Sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo, vključno z regulacijo, cenovno politiko in nadzorom, bo izvajala država, distribucija pa bo ostala na ravni lokalnih skupnosti, kar se je po njegovih besedah izkazalo za učinkovit in dobro sprejet sistem.

“V zakonu ustavno pravico do pitne vode uresničujemo na način, da imamo v mislih dobrobit naših prebivalcev, tako z vidika dostopa kot stroškov. Prav tako bomo preprečili, da bi vodooskrbo upravljale tuje multinacionalke,” je dejal Novak. Po predlogu namreč javne službe oskrbe s pitno vodo ne bo več mogoče izvajati v obliki profitne koncesije. Na ta način pitna voda ne bo več tržno blago, je poudaril minister za naravne vire in prostor.

Oskrbo s pitno vodo bodo izvajala javna podjetja ali javni gospodarski zavodi v stoodstotni občinski lasti ali režijski obrati. Izvajanje oskrbe preko koncesije bo sicer tudi še vedno možno, a za ta namen zakon uvaja neprofitno koncesijo, ki jo je lahko podeljena le javnemu podjetju v stoodstotni občinski lasti.

Novak je poudaril, da se bodo omrežnine za oskrbo s pitno vodo po novem po vsej državi določale po enakih merilih in kriterijih. Danes je namreč razlika med posameznimi območji in vodovodi zelo velika.

Uvaja se tudi način določanja cene javne službe v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je motena oskrba s pitno vodo. Z namenom boljšega dostopa do pitne vode pa bodo morale občine na svojem območju postaviti pitnike.

Med predlaganimi rešitvami so še prepoved prepuščanja glavnih delov izvajanja javne službe podizvajalcem ter določitev zavezancev za plačilo upravičenih stroškov, ki se lahko vključijo v ceno javne službe, kot tudi način njihovega oblikovanja.

Predlog zakona, o katerem bo DZ glasoval še danes, podpirajo v večini poslanskih skupin, da bodo glasovali proti, so napovedali le v NSi. “Zakon zagotavlja, da voda ne bo več tržno blago, ampak da je izključno javna dobrina, dostopna vsem,” je soglašala Nataša Sukič (Levica).

Teodor Uranič (Svoboda) je spomnil, da je DZ leta 2016 izglasoval zapis pravice do pitne vode v ustavo in zakonodajalcu naložil implementacijo v slovenski pravni red. Z obravnavanim zakonom se dokončno uresničuje vizija pobudnikov vpisa pravice do pitne vode in zaščite vodnih virov v ustavo, je dejal.

Predrag Baković (SD) je opomnil, da nam pravica do pitne vode nalaga tudi dolžnost do odgovornega ravnanja s tem naravnim bogastvom. “Čeprav dostopa do vode ne smemo ukiniti nikomur, morajo obstajati omejitve tako na preveliko trošenje brez razloga kot tudi na neplačevanje porabljene vode,” je zahteval.

Za sprejem zakona bodo glasovali tudi nepovezani poslanci, ob čemer je Anže Logar dejal, da imajo vseeno nekaj pomislekov. Ne temelji na izhodišču, da občine opravljajo dejavnost oskrbe prebivalstva s pitno vodo kot preneseno državno dejavnost, prav tako ne določa posebnega načina financiranja in posebnega nadzora s strani države, je dejal o predlogu zakona.

Tudi poslanci NSi imajo po besedah Janeza Žaklja več pomislekov glede predlaganih rešitev, zato bodo glasovali proti. Vlada bo določala pravila o tem, kje mora v slovenskih občinah stati pitnik, ni pa sposobna rešiti v nebo vpijočega problema kanala C0, ki pomeni veliko potencialno grožnjo za oskrbo s pitno vodo prebivalcev Ljubljane, je dejal. Obravnavani zakon je označil le še za enega v nizu ideoloških zakonov, ki rešuje svet z bojem proti zasebni pobudi.