DZ potrdil nacionalni program športa do leta 2035

Poslanci državnega zbora so soglasno potrdili nacionalni program športa do leta 2035, na glasovanju jih je bilo prisotnih 79. Vlada bo sedaj v roku šestih mesecev sprejela izvedbeni načrt, ki bo opredelil konkretne ukrepe, terminske načrte in nosilce izvajanja.

Izvedbeni načrt predstavlja tudi podlago za letni program športa na državni ravni in neposredno usmerja športno načrtovanje v občinah. Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, je večkrat izpostavil, da je izvedbeni načrt mogoče še bolj pomemben od nacionalnega programa, ker bodo z njim določeni nosilci izvedbe.

“Vesel sem, da smo s sodelovanjem strokovne in širše javnosti oblikovali program, ki odraža potrebe lokalnega okolja ter ambicije vrhunskega športa. Sprejetje resolucije postavlja temelje za sistematično in dolgoročno vlaganje v športno infrastrukturo, razvoj kadrov in podporo športnikom vseh generacij. Naš cilj je ustvariti pogoje, da bo šport dostopen vsem. Verjamem, da bomo s tem prispevali k dvigu kakovosti življenja in bolj povezani družbi,” je povedal pristojni minister Matjaž Han.

Poslanci so nacionalni program obravnavali 11. julija. V pregledu prejšnjega nacionalnega programa, analizo je pripravila fakulteta za šport, so po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana ugotovili, da je bilo v njem zapisanih veliko želja, a številnih niso uresničili. “Ugotovili smo, da je bil realiziran le v približno desetih odstotkih,” je med razpravo prejšnji teden pojasnil Židan.

Poslancem je pred razpravo povedal, da je nov predlog nacionalnega programa pol krajši od predhodnega. “Poleg ministrstva za šport in športne sfere so pri pripravi sodelovala tudi pristojna ministrstva za celoten šolski sistem in tudi za zdravje … Izvedbeni program in ostalo spremembo zakonodaje bodo pripravljeni v manj kot pol leta, kot je sicer predvideno,” je napovedal Židan.

Bojana Muršič, predsednica odbora za gospodarstvo DZ, je spomnila na razpravo na gospodarskem odboru o nacionalnem programu, ko so nekateri razpravljavci opozorili na potrebo po bolj natančno določenih ukrepih za financiranje športa, posebej v povezavi z gospodarstvom.

“Brez tega resolucija ne bo uresničena. Negativne so tudi posledice dosedanje centralizacije, osredotočene na Ljubljano. Marsikje drugje šport vse bolj nazaduje, posebej na podeželju. Starši so tudi vse večji financerji športne dejavnosti otrok, kar zmanjšuje možnost vključitve vseh, posebej tistih iz socialno ogroženih okoljih. Prav tako je bila izpostavljena želja po večji vključenost športa v izobraževalne procese,” je nanizala Muršič.

Muršič je nato v imenu poslanske skupine SD povedala, da resolucijo podpirajo. Podobno so storili tudi Tine Novak (nepovezani), Katarina Štravs (Svoboda), Andrej Kosi (SDS) in Franc Medic (Nsi). Nekateri so izpostavili ambicioznost predlaganega nacionalnega programa, pa tudi, da pogrešajo bolj natančno dorečen način financiranja.

Nacionalni program športa je 22. maja potrdila slovenska vlada, nekaj dni prej sta ga potrdila tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS) in državni strokovni svet za šport. Razdeljen je na šest ciljnih področij in vsebuje 23 podciljev z osnovnim ukrepom. Poleg splošnega dela je razdeljen še na infrastrukturo, športne objekte in površine za šport v naravi. Tretje ciljno področje je prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, tudi tistih s posebnimi potrebami, ter obštudijska športna dejavnost.

Sledijo tekmovalne oblike športa (vrhunski, kakovostni, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport), ter šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših). Zadnji del zajema podporne mehanizme.

Med pomembnimi cilji je povečanje registriranih športnikov v članskih kategorijah za osem odstotkov, število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za pet odstotkov, število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti pa za tri odstotke.

Delež invalidov, vključenih v programe športa, želijo povečati za 30 odstotkov, delež registriranih in kategoriziranih športnikov invalidov pa za 50 odstotkov. Izpostavljeni so tudi podporni mehanizmi za pomoč pri izobraževanju športnikov za drugo kariero po koncu tekmovalne, zdravstveni pregledi ter zaposlovanje športnikov in strokovnih delavcev v javni upravi.

Novi predlog nacionalnega programa je bil v javni obravnavi od 14. maja lani. Dokument pokriva tudi področje športne infrastrukture, kot priloga dokumenta je vključena strategija investicij v športno infrastrukturo, katere osnutek je pripravil Javni zavod za šport Planica.

Program prvič predvideva tudi uvedbo satelitskega računa za šport, ki bo omogočil sistematično spremljanje ekonomskih in družbenih učinkov športa glede zaposlovanja, proizvodnje, porabe in drugih kazalnikov. Lahko bo podlaga pobuda za spodbujanje udeležbe v športu, izboljšanje športnih objektov in privabljanje na športne dogodke. Podoben račun v turizmu se je po mnenju pristojnega ministrstva že izkazal kot učinkovit instrument za upravljanje in ocenjevanje politik.