Durnwalder je čez noč postal Durna

Pred sto leti, točneje 15. januarja 1926, je na Južnem Tirolskem stopila v veljavo kraljeva odredba, s katero je fašistična oblast pričela sistemsko poitalijančevati nemške in ladinske priimke. Sklep je sledil ukazu o prisilni uvedbi italijanskih krajevnih ter ledinskih imen na celotnem območju sedanje bocenske pokrajine, medtem ko je fašizem že leta 1923 z zloglasno Gentilejevo reformo ukinil šole v nemščini in istočasno tudi slovenske šole v tedanji Julijski krajini.

Fašizem je med drugim poitalijančil priimka družin senatorja Meinharda Durnwalderja in predsednika bocenske pokrajine Arna Kompatscherja. Priimek Durnawalder so poitalijančili v Durna, Kompatscher pa v Campacci.

Desetega januarja 1926 je kralj Viktor Emanuel II podpisal odlok o prisilnem poitalijančevanju slovenskih priimkov na širšem območju tedanjih goriške in tržaške pokrajine. V Beneški Sloveniji, ki je že leta 1866 prišla pod Italijo, pa so mnogo prej dejansko začeli brisati slovensko prisotnost, vključno z domačimi priimki.

Medtem ko se je na Južnem Tirolskem stvar s priimki začela reševati po drugi vojni, je bilo treba v Furlaniji Julijski krajini na to čakati še precej let. Šele senatorju Stojanu Spetiču je uspelo z zakonom, ki ga je predložil skupaj s kolegom Nereom Battellom, poenostaviti postopke za vrnitev poitalijančenih priimkov v izvirno obliko, nato je zadevo dokončno rešil zaščitni zakon za slovensko manjšino.