Dudkovi so se vrnili v rodno Nabrežino

Tokrat se jih je zbralo okoli osemdeset. Grudnov, Dudkovih kot jim pravijo v domači Nabrežini. Prišli so iz Srbije, Italije, Slovenije, z Nizozemske, iz ZDA, Črne Gore ... Takorekoč z vsega sveta. Potomci nabrežinskega pesnika Iga Grudna in njegovih prednikov, pripadnikov roda, ki sega v prvo polovico 18. stoletja, ko se je Andreas Gruden oženil z Lucio, so se pretekli vikend srečali na že dvanajsti Grudenijadi. Peruti, ki so družino popeljale v svet, so se združile z nabrežinskimi koreninami.

Čeprav začetek zgodbe Dudkovih sega v leto 1720, se je družina dodobra razširila na koncu 19. in začetku 20. stoletja. Iz zakona Franca Grudna in Justine Košuta se je namreč rodilo kar deset sinov, najstarejši med njimi je bil leta 1893 rojeni pesnik Igo Gruden. Da se je rod razširil še v Srbijo, je poskrbel njegov mlajši brat Oskar. Tako kot številni drugi sorodniki se je pred fašizmom namreč zatekel v Jugoslavijo, v Beogradu je spoznal in poročil Zoro Jehlička, potomko Čehov, ki so tja prišli ustanavljat sokolsko gibanje. Tudi to je bilo potomstvo številno, iz zakona se je rodilo kar dvanajst sinov.

Družina je med petkom in nedeljo spoznavala domačo Nabrežino in obalo med Sesljanom in Devinom. Obenem pa se je, kot tradicija veleva, fotografirala pred kipom nabrežinskega pesnika v starem vaškem jedru. Druženje se je pretekli petek pričelo v Kobdilju, v vili, ki je nekoč pripadala družini slovitega arhitekta Maksa Fabianija. Izbira lokacije ni bila naključna, družina Malgaj, ki upravlja s posestvom, namreč hrani zbirko avtomobilov. Kot nam je razložil Jakob Terčon, nabrežinski občinski svetnik in član rodu Dudkovih, je med starodobniki najti tudi lepotca znamke Porsche s posebnim motorjem, ki ga poganjata mešanica bencina in metanola. Pod njega se je podpisal Oskarjev sin Dušan Dule Gruden, nekdanji inženir slovite nemške avtomobilske hiše.

»Grudenijade prirejajo od leta 1988, družina se je že srečevala v Beogradu, Kobaridu in Prekmurju,« je povedal Jakob Terčon, nabrežinski občinski svetnik in član rodu Dudkovih, »vsi pa so se strinjali, da je bilo to eno lepših snidenj. Lepo je bilo, ko so daljni sorodniki z vsega sveta začutili povezanost z Nabrežino, s svojo rodno zemljo.«

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku