Državni zbor sprejel nov Zakon o vinu

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel nov Zakon o vinu, ki predstavlja prvo celovito in sistemsko prenovo področja vinogradništva in vinarstva po skoraj dvajsetih letih. Novi zakon postavlja sodoben strateški okvir za stabilen razvoj panoge ter jasno izraža zavedanje države o njenem gospodarskem, prostorskem in družbenem pomenu.

Priprava zakona: strokovnost in dialog

Predlog zakona je nastal z uporabo načela strokovnosti in širokega vključevanja. Osnutek je pripravil delovni tim, v katerem so sodelovali predstavniki različnih pridelovalcev, strokovnih in raziskovalnih institucij ter ključnih organizacij, med drugim: Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinska družba Slovenije, VINIS, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Takšen proces potrjuje, da zakon ni enostranska odločitev, temveč rezultat usklajevanja med vsemi ključnimi deležniki.

Odpravlja pomanjkljivosti prejšnje zakonodaje

Novi zakon naslavlja pomanjkljivosti veljavnega zakona iz leta 2006, ki je temeljil na zastarelih evropskih pravnih podlagah in je bil večkrat parcialno dopolnjen. Največja težava preteklega sistema je bila nedosledna uporaba pravil in neurejen register pridelovalcev, kar je oteževalo nadzor in ustvarjalo neenak položaj pridelovalcev.

Prenovljen register uvaja jasne obveznosti vpisa, razširitev kroga zavezancev tudi na subjekte brez lastnih vinogradov, natančnejšo prijavo pridelka grozdja in nov spremni dokument.

To bo omogočalo popolno sledljivost, preglednejše upravljanje tveganj in učinkovitejši nadzor, kar je ključno za pravične pogoje na trgu.

Uskladitev z evropsko zakonodajo

Zakon prinaša popolno uskladitev s sodobno evropsko zakonodajo, ki ureja vino, aromatizirane vinske proizvode, enološke postopke, sistem dovoljenj za zasaditve in geografske označbe. To krepi pravno varnost in konkurenčnost slovenskih vinogradnikov na evropskem trgu.

Dopolnjuje tudi sistem dovoljenj za zasaditve, omogoča prestrukturiranje izkrčenih vinogradov in uvaja prehodno obdobje za ureditev nedovoljeno zasajenih površin, kar je namenjeno stabilizaciji in vzpostavitvi jasnega reda.

Enološki postopki in nadzor kakovosti

Zakon omogoča postopke za testiranje novih enoloških praks, prenavlja pravila ocenjevanja, označevanja in nadzora ter ohranja tradicionalne izraze za kakovostna vina z geografsko označbo. Krepitev nadzora ni represija, temveč zaščita ugleda slovenskega vina in poštenih pridelovalcev.

Pomen za Slovenijo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poudarja, da je kakovost slovenskega vina ključna za prepoznavnost države. Novi zakon pomeni konec nedorečenosti in toleriranja sivih con ter predstavlja odgovoren pristop k razvoju sektorja, ki ohranja kulturno krajino, ustvarja dodano vrednost, povezuje turizem in gastronomijo ter krepi mednarodno prepoznavnost Slovenije.

MKGP dodaja, da je sprejem zakona šele začetek novega poglavja, kjer bo ključno njegovo dosledno izvajanje, saj zakon temelji na dialogu, strokovnosti in skupni odgovornosti ter zagotavlja podlago za stabilen razvoj vinogradništva in vinarstva v prihodnjih desetletjih.

Vir: GOV.SI.

The post Državni zbor sprejel nov Zakon o vinu appeared first on Lokalec.si.