Državni sekretar Zdravko Počivalšek na Univerzi Alma Mater Europaea o financiranju znanja, inovacij in razvoja

Univerzo Alma Mater Europaea je obiskal državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije Zdravko Počivalšek. Z vodstvom univerze se je pogovarjal o tesnejšem povezovanju visokega šolstva, gospodarstva in države ter o pogojih, ki jih Slovenija potrebuje za učinkovitejši razvoj inovacij in prenos znanja v prakso.

Univerza Alma Mater Europaea izobražuje za številne izrazito zaposljive in družbeno nujno potrebne poklice, zlasti na področjih zdravstva, fizioterapije, zdravstvene nege, informacijskih tehnologij in umetne inteligence. Kljub temu ima možnost brezplačnega študija le približno štiri odstotke študentov Alma Mater, medtem ko mora velika večina stroške študija poravnati sama.

Alma Mater Europaea je doslej v slovenski prostor prispevala približno 1.500 diplomantov zdravstvenih smeri. Po neuradnih ocenah strošek izobraževanja enega diplomanta zdravstvene smeri presega 100.000 evrov, kar pomeni, da je univerza z izobraževanjem tega kadra, večinoma brez koncesijskih sredstev, davkoplačevalcem prihranila približno 150 milijonov evrov. Javna podpora je bila v zadnjih letih namenjena le približno štirim odstotkom študentov, pri čemer je višina financiranja na študenta dosegala zgolj okoli četrtino zneska, ki ga na študenta prejemajo javne univerze.

Takšen sistem po mnenju vodstva univerze ne sledi dejanskim potrebam trga dela niti rezultatom visokošolskih ustanov. Omejen dostop do javno financiranih študijskih mest ne vpliva le na položaj ustanov, temveč predvsem na študente in njihove družine.

“Če država potrebuje medicinske sestre, fizioterapevte, strokovnjake za umetno inteligenco, informacijske tehnologije in druga deficitarna področja, bi moralo financiranje slediti tem potrebam. Ni pomembno, ali kakovosten študijski program, ki zagotavlja visoko zaposljivost diplomantov, izvaja javna ali zasebna univerza. Pomembno je, kakšne rezultate dosega in kaj njeni diplomanti prispevajo k razvoju družbe,” je poudaril Toplak.

Ludvik Toplak

Sogovorniki so opozorili tudi na neenak položaj zasebnih visokošolskih zavodov pri dostopu do razvojnih sredstev. Ti morajo izpolnjevati primerljive akreditacijske in kakovostne standarde kot javne ustanove, vendar so pogosto izključeni iz pomembnega dela javnega financiranja in razvojnih razpisov.

Zasebni nepridobitni zavodi so obenem obravnavani kot zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, čeprav ustvarjenih presežkov ne delijo med lastnike, temveč jih vlagajo nazaj v izvajanje študijskih programov, raziskovanje, infrastrukturo in nadaljnji razvoj. Hkrati zaradi svojega statusa ne morejo enakovredno kandidirati na nekaterih razpisih za spodbujanje podjetništva, inovacij in razvoja, med drugim tudi na določenih razpisih agencije SPIRIT Slovenija.

“Od zasebnih univerz pričakujemo podjetnost, inovativnost in tesno sodelovanje z gospodarstvom, vendar jim hkrati omejujemo dostop do instrumentov, s katerimi bi lahko te cilje. To je protislovje, ki ga mora Slovenija odpraviti, če želi resno graditi družbo znanja,” je poudarila izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Univerze Alma Mater Europaea in dekanja Fakultete ECM.

Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete ECM, Univerza Alma Mater Europaea

Da znanje ne bi ostalo zgolj znotraj akademskega okolja, je univerza ustanovila Center za inovacije in prenos znanja, ki povezuje raziskovalce, študente, podjetnike in druge institucije. Center zagotavlja podporo pri razvoju inovativnih rešitev, zaščiti intelektualne lastnine, komercializaciji znanja ter oblikovanju novih podjetniških pobud.

Pomemben korak na tem področju predstavlja tudi pridobitev evropskega projekta v okviru programa Horizon Europe. Alma Mater bo v okviru projekta v sodelovanju z vodilnimi evropskimi univerzami in institucijami, med njimi KU Leuven, pridobivala znanje in dobre prakse na področju prenosa inovacij, povezovanja raziskovalnega dela z gospodarstvom ter razvoja podpornega okolja za raziskovalce in inovatorje.

Pridobljeno znanje bo univerza vključila v delovanje Centra za inovacije in prenos znanja ter ga uporabila pri podpori študentom, raziskovalcem in zaposlenim, ki želijo svoje raziskovalne rezultate razviti v konkretne rešitve, projekte ali podjetniške zgodbe.

Pomemben prostor za mednarodno izmenjavo znanja predstavlja tudi mednarodna znanstvena konferenca Za človeka gre, ki jo Univerza Alma Mater Europaea pripravlja v soorganizaciji z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Med priznanimi znanstveniki in akademiki, ki so sodelovali na dosedanjih konferencah, so bili predstavniki Univerze Columbia, Univerze Harvard, Univerze v Oxfordu, Univerze Yale in Univerze v Cambridgeu, na konferencah pa so sodelovali tudi akademiki z Univerze v Bologni, KU Leuven in Univerze v Edinburghu. S tem konferenca pomembno prispeva k povezovanju znanosti, izobraževanja ter znanstvene diplomacije.

Na srečanju so spregovorili tudi o aktualnih izzivih upravljanja voda in vodovodnih sistemov, na katere je dodatno opozorila letošnja suša. Alma Mater se z reševanjem teh vprašanj na regionalni ravni že ukvarja v okviru evropskih projektov, za dolgoročne rešitve pa je potreben celovit nacionalni koncept, je izpostavil dr. rer. nat. Matevž Vremec z Oddelka za umetno inteligenco in digitalne tehnologije. Kakovost in aplikativno usmerjenost oddelka potrjujejo tudi uporabna zaključna dela, pri katerih se študenti vključujejo v projekte, povezane z realnimi izzivi iz prakse. Predstojnik oddelka izr. prof. dr. Matej Mertik je kot primer izpostavil diplomsko nalogo, v okviru katere je bila razvita aplikacija za vrednotenje nepremičnin.

Vir: Univerza Alma Mater Europaea

Ob srečanju je bilo poudarjeno, da ima Slovenija dovolj znanja, vendar mora vzpostaviti sistem, ki ga bo ustrezno podprl. Če se bodo sredstva še naprej razporejala predvsem glede na status ustanove, ne pa glede na kakovost, zaposljivost diplomantov in dejanske razvojne učinke, bo potreben inovacijski preboj težko dosegljiv.

Ob zaključku obiska so sogovorniki izrazili pripravljenost za nadaljevanje dialoga o pravičnejšem, bolj odprtem in razvojno naravnanem sistemu financiranja visokega šolstva, raziskovanja in inovacij. Takšen sistem bi moral v središče postaviti kakovost, merljive rezultate, zaposljivost diplomantov ter potrebe slovenskega gospodarstva in družbe.

The post Državni sekretar Zdravko Počivalšek na Univerzi Alma Mater Europaea o financiranju znanja, inovacij in razvoja appeared first on Lokalec.si.