Države z liberalnimi in socialističnimi vladami v bran Tanji Fajon

Osrednji mediji so se razpisali o tem kako kar sedem držav članic kritizira trenutno vlado, ker je preprečila, da bi bila Tanja Fajon imenovana za posebno odposlanko EU za afriško regijo Sahel.

Pri tem seveda ne omenjajo, da so kritične ravno države s pretežno levoliberalnimi vladami, ki so imele v preteklosti dobre odnose z vlado Roberta Goloba. Gre torej za države, ki pod pretvezo splošne politične in postopkovne kritike zagovarjajo svojo politično zaveznico. Prav tako se pozablja omenjati, da se je oglasilo le sedem držav, kar pomeni, da preostalih 20 članic Evropske unije nima težav s tem, da Fajonova ni postala predstavnica za zgoraj navedeno afriško regijo, in da so države, ki podpirajo bivšo zunanjo ministrico v manjšini.

Do slovenske vlade sta bili zaradi tega najbolj kritični Španija in Francija, kar ni presenetljivo. Španijo trenutno vodi Pedro Sanchez iz Španske socialistične delavske stranke, ki je tako kot Socialni demokrati na mednarodni stopnji članica Stranke evropskih socialistov v Evropskem parlamentu. Emmanuel Macron in njegova stranka Preporod pa spadata v skupino Obnovimo Evropo tako kot Gibanje Svoboda, ki je tesno povezana s Fajonovo in Socialnimi demokrati. Zato ni presenetljivo, da sta Francija in Španija kritični do nove desnosredinske vlade, ker je Fajonovi preprečila, da se zavihti na prestižen mednarodni položaj. Obe državi sta izrazili pomisleke o samem postopku imenovanja, medtem ko se jima je deloma pridružila tudi Belgija, ki pa je le izpostavila, da je zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas imela pravico imenovati osebo, ki se ji zdi najbolj primerna, je pa vseeno hotela izvedeti, če morajo imeti imenovane osebe odobritev svoje nacionalne vlade. Pravniki iz Bruslja so sicer sporočili, da naj to ne bi bilo nujno potrebno.

Položaj je namesto Fajonove sicer zasedla Nygaard Markussen, diplomatka iz Danske, Španija, Romunija in Belgija pa so se pri njenem imenovanju vzdržale glasovanja. Med drugimi državami, ki so izrazile kritiko, so še Slovaška, Luksemburg in Irska. Slednja se je strinjala s pozivi veleposlanikov, da se je po poletnih počitnicah treba vrniti k razpravi o samem postopku imenovanja.

Tanja Fajon je sicer v svojem levičarskem slogu po feministično obtožila Janševe vlade, ne le političnega maščevanja, temveč tudi seksizma. Ob tem očitno pozablja, da je ravno vlada, pri kateri je bila ministrica, izvajala politične čistke v državnih ustanovah. Trenutna vlada pa je proti Fajonovi vložila kazensko ovadbo, ker zna biti, da je celo kršila zakon, ko se je na prestižno mednarodno delovno mesto prijavila kot odhajajoča zunanja ministrice brez posveta s širšo vlado. Kazenska ovadba je bila vložena tudi zoper Barbaro Žvojkelj, ki je nominirala Fajonovo kot svojo nadrejeno, pri postopku nominacije pa naj bi prišlo do velikih kršitev zakonodaje.

A. S.