Držala je dojenčke, ki so se borili za življenje: danes je Naj prostovoljka leta 2025

Pomagala je brezdomcem, reševala življenja otrok v Gambiji in povezovala ljudi v stiski – danes nosi naziv Naj prostovoljka leta 2025.

Ko govorimo o prostovoljstvu, pogosto pomislimo na organizirane akcije, dobrodelne dogodke ali zbiranje pomoči. Redkeje pa pomislimo na posameznike, ki pomoč drugim živijo vsak dan, kot del svojega življenjskega poslanstva. Ena takšnih je tudi Kaja Rukav, ki je letos prejela naziv Naj prostovoljka leta 2025 po izboru Mladinskega sveta Slovenije pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije.

Gre za priznanje, ki ga prejmejo posamezniki, katerih prostovoljsko delo pomembno prispeva k skupnosti in izboljšanju življenj drugih ljudi. A če bi vprašali Kajo, komu priznanje pripada, bi odgovorila drugače.

»To priznanje nikoli ni bilo samo moje. Je priznanje vseh ljudi, ki so me na tej poti oblikovali, podpirali in navdihovali,« pravi.

Človek ljudi

Po poklicu je profesorica pedagogike in sociologinja ter šolska svetovalna delavka. Po srcu pa, kot sama pravi, raziskovalka sveta, prostovoljka in večna optimistka.

Velik del njenega življenja je povezan z delom z ljudmi – z otroki, mladimi, družinami in posamezniki, ki se znajdejo na različnih življenjskih preizkušnjah. Prostovoljstva ne dojema kot dejavnosti, ki jo opravlja v prostem času, temveč kot način življenja.

»Pomembno je, da človeka vidiš kot človeka. Ne glede na to, od kod prihaja, kaj ima ali kakšna je njegova zgodba.«

Prav ta pogled jo spremlja že od otroštva. Velik vpliv na njeno življenjsko pot so imeli družina in predvsem prababica, ki jo je naučila, da dobrota ni nekaj velikega in spektakularnega, temveč se skriva v vsakdanjih dejanjih.

Kaja Rukav je naj prostovoljka leta 2026.

Pot, ki jo je vodila v Afriko

Med številnimi projekti, pri katerih sodeluje, je posebno mesto v njenem življenju zavzela Gambija.

Tja se je prvič odpravila skupaj s sestro Marušo. Kar se je začelo kot potovanje, se je hitro spremenilo v izkušnjo, ki je zaznamovala njeno življenje.

V sirotišnici in lokalni skupnosti se je srečala z realnostjo, ki je številnim Evropejcem težko predstavljiva. Z otroki, ki so se borili za življenje. Z družinami brez osnovnih možnosti zdravstvene oskrbe. Z revščino, pa tudi z neverjetno toplino in povezanostjo ljudi.

»Ko se znajdeš v takšni situaciji, preprosto ne moreš pogledati stran.«

Prav v Gambiji je sodelovala pri številnih humanitarnih pobudah in pomagala pri organizaciji zdravljenja otrok, ki so bili v kritičnem zdravstvenem stanju. Nekateri med njimi danes živijo povsem običajno življenje, čeprav se je še pred nekaj leti zdelo, da njihove zgodbe ne bodo imele srečnega konca.

A Kaja poudarja, da nobena od teh zgodb ni njena osebna zmaga.

»To so zgodbe skupnosti ljudi, ki so se odločili, da ne bodo ostali ravnodušni.«

Ko pomoč ni dovolj

Humanitarno delo ni sestavljeno samo iz lepih trenutkov in srečnih koncev. Kaja se skozi leta srečuje tudi z zgodbami, ki puščajo globoke sledi.

Prostovoljka in humanitarka Kaja Rukav je znana po svoji srčnosti, predanosti in dobrodelnem delu.

Med njimi so zgodbe brezdomcev, otrok, ki odraščajo v težkih družinskih razmerah, in ljudi, ki se spopadajo z duševnimi stiskami.

Posebej jo je zaznamovala zgodba mladega brezdomca Elia ter zgodba dojenčka Lamina v Gambiji, za katerega so se borili do zadnjega trenutka, a ga kljub vsem prizadevanjem niso uspeli rešiti.

»Humanitarnost ni samo veselje ob uspehih. Je tudi sposobnost ostati ob človeku takrat, ko zgodba nima srečnega konca.«

Prav te izkušnje so jo naučile, da vrednost pomoči ni vedno v tem, da nekoga rešiš. Včasih je največ, kar lahko narediš, da človeka na najtežjem delu njegove poti ne pustiš samega.

Zgodba Kaje Rukav, Naj prostovoljke leta 2026, dokazuje, kako veliko moč imajo dobrota, empatija in pomoč sočloveku.

Prostovoljstvo se začne doma

Čeprav je sodelovala pri projektih v tujini, Kaja verjame, da se prostovoljstvo ne začne na drugem koncu sveta.

Začne se med ljudmi, ki jih srečujemo vsak dan.

»Pogosto mislimo, da mora biti pomoč nekaj velikega. V resnici pa se začne s tem, da nekoga poslušaš, mu nameniš svoj čas ali opaziš človeka, ki ga drugi spregledajo.«

Mladim in vsem, ki bi želeli postati prostovoljci, svetuje predvsem eno: ne čakajte na popoln trenutek.

»Začnite tam, kjer ste, s tem, kar imate. Ne podcenjujte moči majhnih dejanj.«

Zakaj je prejela naziv Naj prostovoljka leta 2025?

Komisijo je prepričala predvsem s svojo predanostjo, dolgoletnim delom na področju humanitarnosti, prostovoljstva in povezovanja ljudi.

Njeno delo presega običajne okvire prostovoljstva. Aktivna je pri pomoči socialno ogroženim, brezdomcem, družinam v stiski, sodeluje pri domačih in mednarodnih humanitarnih projektih, organizira dobrodelne akcije ter kot ambasadorka dneva prijaznosti spodbuja kulturo spoštovanja, empatije in medsebojnega povezovanja.

Ob tem ostaja trdno zasidrana v prepričanju, da največje spremembe pogosto nastanejo iz najmanjših dejanj.

»Morda nihče od nas ne bo spremenil celega sveta. Lahko pa spremenimo svet ene osebe.«

In prav zato je njena zgodba veliko več kot zgodba o priznanju. Je zgodba o tem, kako lahko posameznik s srčnostjo, vztrajnostjo in pripravljenostjo pomagati vsak dan znova dokazuje, da dobrota še vedno spreminja življenja.

Več o njeni zgodbi bomo objavili v prihodnjih dneh; spremljajte nas!

Pripravil: N. Z.

Vir: Kaja Rukav

<p>The post Držala je dojenčke, ki so se borili za življenje: danes je Naj prostovoljka leta 2025 first appeared on NaDlani.si.</p>