»Družbena omrežja našim otrokom kradejo otroštvo«

Tako kot je družba nekoč določila starostno mejo za kajenje, alkohol in dostop do odraslih vsebin, je kot vse kaže napočil čas, da se razmisli o podobnem pristopu pri družbenih omrežjih.
Evropska unija v več dokumentih omenja varnejše digitalno okolje za otroke po vsej Evropi. Sedem držav članic, med njimi Francija, Danska in Grčija, pa je pred kratkim pozvalo Evropsko komisijo, naj uvede strožje mehanizme preverjanja starosti in določi digitalno starost večine na ravni EU pri 15 letih.
Emmanuel Macron je glavni pobudnik takšne prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Francoski predsednik se je moral odzvati na skrb javnosti zaradi napada z nožem, ki se je zgodil na eni od srednjih šol in je sledil dogajanju na spletnih omrežjih. V intervjuju za France 2 je poudaril, da bo dal Evropski uniji tri mesece časa, da o tem doseže dogovor na ravni Unije, sicer bo Francija prepoved uvedla enostransko.

Evropska komisija tradicionalno stavi zlasti na regulacijo, zato verjetno ne bo neposredno prepovedala delovanja družbenih omrežij. Druga država, ki namerava prepovedati uporabo družbenih medijev mlajšim od 15 let, je Danska. Predsednica danske vlade sicer ni podrobno navedla, katera družbena omrežja bi spadala med prepovedana, niti kako bi prepoved delovala v praksi. Ima pa za prepoved dober argument v statistiki. Kar 60 odstotkov danskih fantov, starih med 11 in 19 let, raje ostane doma, kot da čas preživi s prijatelji. Ob tem da ima skoraj vsak danski sedmošolec, gre za skupino 13- in 14-letnikov, svoj mobilni telefon. Raziskava je pokazala, da družbena omrežja uporablja 58 odstotkov desetletnikov, pri letu starejših delež naraste že na 72 odstotkov. 

O takšnih omejitvah ali prepovedih pa ne razmišljajo na drugi strani Atlantika, kljub temu da je študija iz aprila 2020, ki jo je izvedel Nacionalni center za zdravstveno statistiko, pokazala, da so socialna omrežja drugi vodilni vzrok smrti državljanov ZDA, starih od 10 do 34 let. 17 odstotkov ameriških najstnikov pravi, da jih je kontaktiral nekdo, ki ga niso poznali in so se zaradi tega počutili nelagodno. 30 odstotkov jih poroča, da so prejeli reklame, ki so bile skrajno neprimerne za njihova leta. Kar 39 odstotkov najstnikov je priznalo, da so lagali, da bi dobili dostop do določene spletne strani. In to je tudi ključni problem.

Poraja se precej vprašanj, kako bo potekala implementacija omejitve, kajti obstajajo orodja, s katerimi je moč digitalne zahteve zaobiti. Za vstop na določeno spletno stran se pogosto uporablja številko bančne kartice, digitalno osebno izkaznico in podobno, kar pa je z malo iznajdljivosti sorazmerno lahko obiti. Nekatere spletne strani in družbena omrežja pa starosti uporabnikov ob registraciji sploh ne preverjajo.  Južna Koreja je to težavo poskušala rešiti na svoj način. Verifikacija je tam možna le z obvezno uporabo KSSN številke (njihove različice številke EMŠO).
Avstralija je uvedla sistem preverjanja starosti za dostop do družbenih omrežij, pri čemer odgovornost ne pade na otroke ali njihove starše, temveč na same spletne platforme. Te morajo dokazati, da so sprejele »razumne korake« za uveljavitev omejitev, v nasprotnem primeru se soočijo z visokimi globami. Zakon ne prepoveduje vseh družbenih omrežij. Še vedno bo dovoljena uporaba platform za hipno sporočanje, denimo Meta klepetalnik, ter spletno igranje iger. Prav tako omejitve ne bodo veljale za strani, ki ne potrebujejo prijave, denimo YouTube. Bo pa prepoved veljala za TikTok, X, Instagram, Snapchat, Reddit in Facebook, če gre sklepati iz besedila zakona. V njem sicer ne naštevajo konkretno platform, temveč to prepuščajo podzakonskim aktom. 

Otroci zlahka postanejo tarče internetnih zlorab. Bolj kot svoje podatke in osebne prigode delijo z javnostjo, bolj so na udaru. Javnost se mora zavedati, da imajo družbena omrežja negativno plat, kot so nevarnosti spletnega ustrahovanja, dostop do neprimerne vsebine, spodbujanje k samopoškodovanju in algoritme, ki namenoma izkoriščajo ranljivosti otrok. To pa ne pomeni, da zmerna raba socialnih omrežij ne prinaša tudi pozitivnih učinkov. Mladostniki, ki so pogosti, vendar ne problematični uporabniki, v raziskavi poročajo o močnejši podpori vrstnikov in boljših socialnih povezavah.

Bolj kot omejitve in prepovedi bo ključno odgovoriti na vprašanje, kako mlade vzgojiti v odgovorno uporabo socialnih omrežij, jih naučiti kritično razmišljati in zdravih navad pri igranju iger. Ob tem pa mora država zagotoviti dostop do zaupnih, nepristranskih in cenovno dostopnih storitev na področju duševnega zdravja. EU pa mora platforme socialnih omrežij prisiliti, da spoštujejo starostne omejitve, in vzpostaviti regulativni okvir, ki spodbuja odgovorno zasnovo digitalnih orodij za mlade uporabnike. To je higienski minimum.

Simon Smole