Družba RTH že 6 let v likvidaciji, rudnik še ni izbrisan

Mož, ki bo zadnji zaprl vrata družbe Rudnik Trbovlje Hrastnik (RTH) je Stanislav Sotlar, sicer tudi direktor družbe Spekter. Sotlar je kot likvidacijski upravitelj izpraznil prostore na Nasipih 51, kjer se še nahaja tisti del arhiva, ki ni bil prenesen v celjski arhiv. RTH nima več ne zaposlenih, ne pogodbenih izvajalcev. Še za spremljanje dogajanja na površini in pod površjem so, kljub močni želji Zasavcev, da bi s tem upravljali sami, vajeti prevzeli v Premogovniku Velenje, kjer so zdaj odgovorni za vse, kar se v Trbovljah in Hrastniku zgodi in je »krivda« rudnika.

Rudnik že leta nima zaposlenih, podjetje pa uradno še vedno obstaja. Zakaj?

Upravno stavbo rudnika je kupil Spekter, ki je objekt spremenil v stanovanja za starejše.

Ko je leta 2013 zadnji hunt pripeljal premog na površje hrastniškega rudnika, ni ostalo drugega kot, da se jame sanirajo in čim bolj varno zaprejo. Leta 2018 so bili nekoč pomembni rovi že pripravljeni na večni počitek, »odprta« je ostala le povezovalna jama med Hrastnikom in Trbovljami, ki je namenjena odvodnjavanju. Zapletlo – in to merimo v letih, ne v tednih ali mesecih, pa se je pri urejanju vsega kar je na površju in seveda pri birokraciji.

Kdo bo dolgoročno skrbel in odgovarjal za posledice dvestoletnega izkopavanja?

Zdaj je pripravljen osnutek likvidacijskega poročila, ki je poslan na Slovenski državni holding (SDH). Tako bo v kratkem država, brez vmesnega podjetja kot je bil do sedaj RTH, postala neposredna lastnica zasavskega podzemlja in vseh nepremičnin, ki so ostale neprodane. To vključuje še celo vrsto zemljišč, tudi nekaj objektov. Bodo pa državi pripadle s tem tudi obveznosti, za katere je do sedaj odgovarjal RTH. Najbolj pomembna je vsekakor spremljanje površin in vsega kar se dogaja pod zasavskimi tlemi – to je v kratkoročnem smislu preneseno na velenjski rudnik, v dolgoročnem pa bo vezano direktno na državo. Kako se bo monitoring izvajal v naslednjih desetletjih, nikomur ni znano.

Za slavnim rudnikom je v Zasavju ostal še arhiv, ki je bil delno prenesen v Celje, kilometri fasicklov pa ostajajo v Trbovljah. Premije za umrlimi in poškodovanimi rudarji so bile izplačane v enkratnih zneskih, kar pa naj bi ostalo lokalni skupnosti, če država potrdi pripravljeno likvidacijsko poročilo, so umetniška dela, ki so se nahajala v rudarskih objektih, za katera bo od zdaj naprej skrbel Zasavski muzej Trbovlje.

Pogoji za zaprtje izpolnjeni. Zdaj se čaka le še potrditev države.

Torej, pogoj za zaprtje rudnika po opravljeni sanaciji je bila oddaja vlog za izbris rudnika iz evidenc rudnikov in pridobitev odločb za izbris rudarske pravice. Vse to je bilo izvedeno. RTH je uspel poplačati tudi vse svoje obveznosti in po potrditvi likvidacijskega poročila s strani države bo morda le čas, da po dveh desetletjih zapiralne agonije kratica RTH ostane le še zapis na spomenikih in v arhivu.

Po 20 letih zapiranja rudnika, RTH še vedno »živ«, monitoring pa v oblakih

The post Družba RTH že 6 let v likvidaciji, rudnik še ni izbrisan appeared first on ZON.