Društvo za opazovanje ptic opozarja na izginjanje ptic zaradi vplivov kmetijstva

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opozarja, da travniške ptice izginjajo predvsem zaradi negativih vplivov kmetijstva. Kot poudarja, je bilo to dokazano s številnimi strokovnimi študijami. V društvu pojasnjujejo še, da ujede kot plenilci ne rabijo uravnavanja populacij, saj za to poskrbijo znotrajvrstni in medvrstni mehanizmi.

“Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno, je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike,” so v društvu za opazovanje in proučevanje ptic zapisali v odzivu na navedbe Lovske zveze Slovenije, da je absolutna zaščita ujed povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev.

V društvu so ob tem navedli primer najpogostejše ujede v Sloveniji – kanje. Kot so zapisali, njen glavni plen niso travniške ptice, ampak večji del plena tega prehranskega generalista in oportunista predstavljajo mali sesalci (predvsem voluharji, miši in podgane). Kanja pa se pogosto prehranjuje tudi z mrhovino. S prehranjevanjem z malimi sesalci “celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih”, poudarjajo v društvu.

Društvo za opazovanje ptic izpostavlja, da je razloge za upade populacij ptic moč najti s pomočjo rednega spremljanja njihove številčnosti – monitoringa. “Na podlagi podatkov tovrstnih monitoringov nato izračunamo populacijske trende, ki so med drugim odraz kmetijskih politik in praks. Tako lahko ugotovimo, katere kmetijske prakse so naravi prijazne in katere so pticam in naravi škodljive. Na osnovi rezultatov lahko predlagamo izboljšave v smeri učinkovitega varstva ptic in narave v kmetijstvu,” so pojasnili.

Spremembe številčnosti populacij splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine, med katere sodijo tudi travniške vrste ptic, se v Sloveniji ugotavlja z monitoringom splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK), ki so ga v društvu lani opravili 17. leto zapored.

Trend SIPKK za obdobje med letoma 2008 in 2024 kaže zmeren upad, pri čemer je največji upad zaznati pri travniških vrstah ptic, so navedli v društvu. “Kmetijstvo ostaja najverjetnejši in poglavitni razlog za upade populacij ptic kmetijske krajine. Pri tem moramo omeniti, da se je trend SPIKK po strmem upadu v prvih letih popisa po letu 2014 stabiliziral, kar sovpada z izboljšanjem uveljavitve programa razvoja podeželja 2014-2020,” so v sporočilu navedli v društvu.

Ob tem so poudarili, da pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede, med katerimi so najbolj ogrožene tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. “Zaradi negativnih vplivov kmetijstva – povečane uporabe pesticidov – je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka. Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo,” so še zapisali.