DRUGI POGLED Opel Grandland PHEV: Sprašujem se o gospodarnosti tega modela

1 hour ago 16

Električni del izboljša vozne lastnosti, a hkrati dvigne ceno in maso. Zato ima smisel predvsem za tistega, ki bo avto redno polnil doma. Če tega ne boste počeli, se upravičeno postavlja vprašanje, ali ni samopolnilni hibrid, ki smo ga preizkušali lani, gospodarnejša izbira.

V njem sem se dejansko počutil kot gospod. Le klobuk in »trenčkot« sta mi manjkala do stereotipa popolnega voznika Opla. Če razumete poanto »Mantafahrer«. Grandland ponuja ogromno prostora in udobja, hkrati pa bolj po nemško trde nastavitve v primerjavi s kitajskimi avtomobili. Greben na sredini motornega pokrova me je sicer asociiral na ostarelega pankerja. Nič od tega ni mišljeno slabšalno. Avto je takšen, kakršen je, in od vas je odvisno, ali vam je dovolj všeč, da bi ga gledali vsaj vsak dan.

Motorbencinski, 1598 cm3, 110 kW (150 KM), 300 Nm;
elektromotor 92 kW (125 KM), navor 118 Nm;
sistemska moč 167 kW (225 KM), 350 Nm
Baterija17,9 kWh (neto), polnjenje 6,6 kW (AC)
Zmogljivosti202 km/h, 7,8 s do 100 km/h
Menjalnik7-stopenjski elektrificirani samodejni z dvojno sklopko
Uradna/poraba na testu19,8 – 24,8 kWh, 2,3 – 3,4 litra na sto km / 5,9 l
Prtljažni prostor550 – 1.645 l
Dimenzije/medosna razdalja4.650 x 1.905 x 1.665 mm / 2.784 mm
Masa praznega/dovoljena1.896 kg, dovoljena 2.460 kg
Cena (brez popusta)od 40.660 € (cenik), cena testnega 43.400 €

Z izjemo pogona se priključni hibrid ne razlikuje od samopolnilnega, ki smo ga preizkusili lani. Zatorej bom ponovil le najbolj osnovne lastnosti. Sediš visoko, pregled iz vozila je dober, prostora in odlagalnih prostorčkov je dovolj, sedeži pa so ravno prav trdi, da po daljšem sedenju ne čutiš »utrujenosti« na zadnji plati. Zaslona sta pregledna in pohvalno je, da je Opel pod osrednjim ohranil dovolj fizičnih tipk. Ročica menjalnika, v pogovornem jeziku ji rečem »ščegetavček«, je na sredinski konzoli. Nanj se hitro navadiš, čeprav bi jo lahko predrugačili, da ne bi bila enaka tisti v sorodnih modelih Stellantisa.

Vozniški pomočniki so naprednejše vrste. Opozarjajo na marsikaj in preprečujejo kakšne neumnosti, le držanje v voznem pasu izvaja preveč »mikromenedžmenta«, kar je na lokalnih cestah, kjer vozniku praktično ne pusti voziti po svoje, zelo nadležno. Piskanje za prekoračitev hitrosti je zelo nežno in ne moti kaj dosti, da pa se ga tudi zelo enostavno izključiti. Na avtocesti je na voljo pomočnik za prehitevanje, ki sam menja vozni pas, potem ko voznik to nakaže s smernikom. Nato mora s tipko OK še potrditi samodejni manever in avto ga izvede. Za moj okus prepočasi in s preveč strahospoštovanja, zato sem ga uporabil le enkrat.

Bistvo izvedbe je pogon, ki kot vsak drug priključni hibrid zahteva disciplinirano redno polnjenje. V nasprotnem primeru v primerjavi s samopolnilnim s sabo brez potrebe voziš približno 300 kilogramov mrtve teže. Ker je avto težji in motorja močnejša, se temu primerno dvigne poraba. Brez polnjenja zelo težko govorim o gospodarnosti tega vozila. Ko je baterija prazna, večje baterije kaj hitro zbledijo!

Opazil sem kritiko mojega navajanja dosegljivega dosega izključno na električni pogon. Naj bom jasen. Gre za podatek, ki sem ga dosegel. A to ne pomeni, da je vklesan v kamen. Električna poraba je odvisna od aerodinamike, mase, načina vožnje in razmer, tako da si upam staviti, da vsak dobi drugačen rezultat. Že to, da na primer radi hitro pospešite na križišču, poveča porabo energije in zmanjša doseg. Grandlanda sem polnil samo dvakrat, tako da je večino od 700 kilometrov prevozil v hibridnem načinu. Od tod poraba na testu skoraj šest litrov na 100 kilometrov. Po moji konservativni oceni je mogoče samo na elektriko doseči okoli 60 kilometrov. Dovolj za večino dnevnih voženj. Škoda, da polnjenje z enosmernim tokom ni mogoče.

Občutno več moči se kajpada pozna na voznih lastnostih. Zaradi večje teže je podvozje malce bolj mehko nastavljeno, zato lepo požira cestne grbine. Volanski mehanizem je natančen, nastavljen z mislijo na udobnost in športne užitke. Pri bolj dinamični vožnji skozi ovinke se čuti masa vozila, a ko voziš z večjimi hitrostmi po avtocesti, je vožnja mirna in stabilna. Elektromotor poskrbi za takojšen navor ob speljevanju, preklop med bencinskim in električnim delovanjem pa je skoraj neopazen. Tudi pri večjih hitrostih je še vedno dovolj moči za varna prehitevanja.

Grandland v tej izvedbi ni slabo vkup sestavljen. A se vseeno sprašujem, komu je namenjen. Če ga boste redno polnili doma in večino vsakodnevnih poti opravili na elektriko, je kombinacija tihe vožnje, dovolj moči in razmeroma nizke porabe smiselna. Če polnilnice nimate oziroma se vam je ne ljubi redno uporabljati, je zgodba drugačna. Takrat s sabo vozite težko baterijo, plačate več in ob prazni bateriji hitro izgubite eno glavnih prednosti pogona. V takšnem primeru se mi zdi samopolnilni Grandland bolj racionalna izbira.

HVALIMO:
  • Nadvse udobni sedeži
  • Premišljene rešitve v kabini in prtljažniku
  • Udobna vožnja po avtocestah
  • Uglajen in dovolj močan pogon
  • Poraba ob rednem polnjenju baterije
  • Klasični gumbi pod zaslonom
GRAJAMO:
  • Občutek na stopalki za zaviranje (preklapljanje med regeneracijo in mehansko zavoro)
  • Zelo široko (in tudi visoko) vozilo
  • Volan ne nudi dovolj povratnih informacij
  • Poraba s prazno baterijo
  • Počasno polnjenje

The post DRUGI POGLED Opel Grandland PHEV: Sprašujem se o gospodarnosti tega modela appeared first on Tehnozvezdje.

Read Entire Article