»Drugačnost Božiča«

»Že leta poteka dejavnost množične raztresenosti, ki teži k razvrednotenju medosebnih odnosov in globalizaciji praznikov ter identitet ... k antropološkem razvrednotenju, kjer smo le in izključno potrošniki«, začenja svojo božično poslanico tržaški škof msgr. Enrico Trevisi. Vse človeštvo je omejeno na golo nakupovanje in usmerjeno k potrošništvu. Po noči čarovnic, po črnem petku pride Božič, nato silvestrovo in sveti trije kralji (Befana) ... Preprosto zaporedje istih ritualov, v katere pobegnemo pred mrzličnostjo in tesnobo vsakdanjega življenja in iščemo lahkomiselno udobje v zapravljanju ter zadovoljstvo v pretirani potrošnji: prehranjevanje, nakupovanje, prenajedanje, zapravljanje, potovanje, vrtenje kot vrtavka ... ki dobijo značilnosti obsesivno-kompulzivne motnje, je zapisal.

»Dobro vem,« meni tržaški škof Trevisi, »da to ne bo veljalo za vsakogar: za mnoge bo tu vsakdanje praznovanje v družini, vsakodnevni napor spopadanja z revščino, boleznijo, osamljenostjo ... Kakor koli že, udarno sporočilo, medijski pritisk, šokantni pritisk tržišča in umetna inteligenca s svojimi algoritmi kažejo na razgradnjo verskega pomena časa, ki je zaznamovan s praznovanji in prenašanjem pomenov, ki presegajo zgolj umik v individualistično blagostanje, katerega upravlja malikovalstvo dobička. Krščanska vera s svojimi prazniki – in zato tudi z Božičem – nam sporoča, da združevanje fitnesa z restavracijo ni dovolj in da se ne moremo več pretvarjati in si nadevati maske: v srcih ostaja potreba po smislu in duhovnosti. Razpršitev le-teh v vrtoglavem zaporedju proizvajanja in uživanja ponižuje naša srca in nas dela manj človeške.«

Zagovarjanje drugačnosti Božiča je nujnost, s katero se moramo vsi soočiti, opozarja tržaški škof Trevisi. Ne gre za to, da bi zunanja znamenja vernosti (jaslice, Jezuščka, božično zvezdo itd.) postavili ob bok drznemu življenju, pomešanem z zamero in sebičnostjo. Drugačnost Božiča zahteva, da se ustavimo in premišljujemo o jaslicah ter jih ne spremenimo zgolj v folklorni okras, je zapisal.

»Ko se sprehajate mimo jaslic, pomislite na to pohujšanje: medtem ko se človek poskuša narediti velikega, medtem ko si voditelji držav in najbogatejši ljudje na planetu prizadevajo, da bi se pobožanstvili... medtem ko tudi nas same očara kariera in bahaštvo, ki nas napolnjuje z zavistjo in agresivnostjo... Bog postane majhen, Bog postane človek, Bog nas pride iskat tudi v najbolj negostoljubne kotičke zemlje, tudi v naše življenje, ko smo utrujeni,« piše v božični poslanici tržaškega škofa.

»Ko boste šli mimo jaslic na Trgu enotnosti Italije, v vaši cerkvi ali doma, si vzemite čas, da upočasnite korak, a ne za karkoli, pač pa za tiho molitev in premišljevanje, saj Bog ima drugačno zamisel o nas in o naši človečnosti v dobi, ki jo zaznamujejo nesmiselne vojne. Pojasnite svojim otrokom in vnukom pravi pomen Božiča, drugačnost Božiča, ki je v tem, da nas Bog prihaja iskat, da še vedno trka na naša vrata in nas prosi, naj mu napravimo prostor v našem življenju, kot sta to storila Marija in Jožef,« nadalje opozarja tržaški škof Trevisi.

»V Jezusu imamo Boga, ki prevzame človeške omejitve, tiste, ki nas mučijo: živi v odročni vasi, je podeželan, obrtnik. Je nekdo s karizmo, ki hkrati vzbuja obrekovanje in klevetanje. Je nekdo, ki se krotko sooča z aroganco tistih, ki so na oblasti. Nekdo, ki sprejme krivično smrt tako, da odpušča, ljubi, se razdaja za to pohlepno in sebično človeštvo. Ljubi nas!

Ko greš mimo jaslic, moli, privošči si razkošje negovanja svojega notranjega jaza. Ne sramuj se napraviti znamenje križa. Tam dobi drugačen pogled na tiste, ki trpijo, na tiste, ki so sami, na tiste, ki jih stiskajo nasilneži, katerim se to ravno zahoče, na tiste, ki se tudi danes učlovečujejo, to je, da dajejo svoje meso, da bi ponovno pokazali na pohujšljivo navzočnost Boga, ki izbira krotkost in odpuščanje, majhnost in bratstvo, nežnost in solidarnost, spoštovanje in veselo sprejemanje drugih,« še piše v božični poslanici.

»Vsem želim, da bi izkusili drugačnost Božiča. Bog je z nami, za nas, zato da bi nam pomagal narediti prostor za velika vprašanja, ki jih nosimo v svojih srcih... ki so že pot proti smislu in življenju,« zaključuje svojo božično poslanico tržaški škof msgr. Enrico Trevisi.