Dr. Vinko Gorenak: »Goloba bo, kot kaže, le ljudstvo na volitvah poslalo na smetišče zgodovine«

Naš tokratni gost je nekdanji notranji minister in poslanec dr. Vinko Gorenak, ki sem ga pred leti kar nekajkrat gostil na lokalni televiziji ETV. Po osnovnem poklicu je sicer učitelj razrednega pouka, a nikoli ni poučeval v osnovni šoli. »Končal sem Pedagoško akademijo v Celju, oddelek za razredni pouk, to je bilo leta 1977, nato sem končal Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, to je bilo leta 1983, kjer sem leta 1993 tudi magistriral in 2003 doktoriral,« nam pove par podatkov o svoji izobrazbi. Takšna pa je bila njegova pestra poklicna pot. »Bil sem vzgojitelj v Kadetski šoli za miličnike, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje, komandir policijske postaje Celje, inšpektor za kadre na Policijski upravi Celje, načelnik Inšpektorata uniformirane policije v Celju, svetovalec ministra za notranje zadeve, direktor Policijske uprave Koper, državni podsekretar v kabinetu ministra za notranje zadeve, direktor kadrovske službe Ministrstva za notranje zadeve, višji predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, državni podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, tri mandate poslanec Državnega zbora, izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in minister za notranje zadeve, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade,« nam pove upokojenec, ki lahko že po naslednjih volitvah spet začne kakšno novo (ali podobno) poklicno pot. Z ženo Ireno imata sina Mitjo.

Vinko Gorenak je odraščal v Boharini pri Zrečah, že vrsto let pa živi v Šmarjah pri Jelšah. Zdaj je pa že čas, da pokukamo, kako je odgovoril na naših dvanajst stalnih vprašanj in še nekaj dodatnih.

Katera je vaša najlepša lastnost?

Sebe težko ocenjujem, tisti, ki me poznajo, pa bi rekli, da sem pošten, dosleden, skrben, natančen in morda tudi vztrajen. Sam pa največ dam na poštenost do sebe in drugih, kot tudi na dobrodelnost do tistih, ki pomoč potrebujejo.

Kaj je vaša največja slabost?

Kot že rečeno, sebe težko ocenjujem, verjetno pa veliko preveč zaupam ljudem že v osnovi, preden se dobro prepričam, s kom imam opravka.

Kdo je vaš vzornik/ vzornica in zakaj?

Mislim, da nikoli nisem imel neke osebe, ki bi jo lahko štel za nek ideal ali vzornika. Cenim pa ljudi, ki so s svojim trdim delom v življenju res uspeli, zlasti poslovno. Zelo cenim tudi pokojno učiteljico iz osnovne šole Darinko Kotnik, ki me je že v osnovni šoli usmerila zlasti v nadaljnje šolanje.

Mladi Vinko Gorenak iz leta 1973, ko je obiskoval še srednjo šolo. Vir slike: osebni arhiv Vinka Gorenaka.

Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?

Veliko je bilo takih situacij, a če moram izbrati eno samo, je to rojstvo sina. Ker sem kar 20 let poučeval tudi na Fakulteti za varnostne vede, mi veliko pomenijo tudi poklicni uspehi mojih študentov ali dijakov iz Tacna. Težko rečemo, da je to sreča, ampak, če ti ljudje v življenju poklicno uspejo, je to tudi tvoj osebni uspeh in čutiš osebno zadovoljstvo. Takih situacij pa je kar veliko, mnogi moji dijaki ali študentje so dosegli najvišja mesta v gospodarstvu, sploh pa v policiji, vse do generalnega direktorja policije. Ko se zgodi to, pomisliš na šolske čase in čutiš posebno zadovoljstvo, nekako si del njihovega uspeha.

Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Tudi takih situacij je bilo veliko. Smrt obeh staršev je gotovo situacija, ko je posameznik prizadet, tudi jaz sem bil, a življenje mora teči naprej. Najbolj pa sem razočaran takrat, ko vidim, da sem nekomu zaupal, mu veliko pomagal, računal na njegovo pomoč, če bi bilo potrebno, potem pa ti obrne hrbet in čez noč brez razloga postane skorajda tvoj sovražnik.

Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost (katerokoli)?

Uf, a moram to res povedati? Če moram, pa naj bo. Polnoleten najstnik sem bil, zgodilo pa se je v Celju. Če pa mislite na politično nedolžnost pa moram reči, da sem bil do leta 1999 povsem politično neopredeljen, od takrat dalje pa sem član SDS, politično nedolžnost sem torej izgubil leta 1999.

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Težko izberem eno samo knjigo, glasbeno skupino, glasbenika, film ali odrsko predstavo, zato vam bom odgovoril okvirno. Knjige berem bolj malo, veliko več pa berem na spletu, zlasti sledim političnim temam. Najraje vzamem v roko svojo knjigo z naslovom »Policist in politik«, toda ne zato, da bi jo bral, ampak, da se spomnim posameznih dogodkov, ki jih v knjigi opisujem. Med glasbeniki ali glasbenimi skupinami nimam nobenega favorita, rad pa prisluhnem narodno zabavni glasbi, umirjenim popevkam in njihovim izvajalcem. Kar pa se tiče filmov in odrskih predstav pa so to izključno komedije, take filme rad spremljam na televiziji, igrane komedije pa seveda na odrskih deskah.

Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?

Kuham zelo veliko, ker mi je to v veselje in v kuhanju uživam, kuhanje me nekako sprošča, zato me doma najdete za štedilnikom praktično vsak dan, sploh sedaj, ko sem upokojenec. Če se malo pošalim, lahko rečem, da si mora žena za štedilnikom kar nekako izboriti svoje mesto. Kuham ali pečem vse kar hočete, včeraj sem recimo pekel sadni kruh. Sicer pa je na naši mizi vse, kar hočete, le ribe so takrat, ko mene ni doma. Najraje pa imam solato, jedi z veliko zelenjave, seveda se tudi mesu ne odrečem. Kar pa se tiče pijač, pa doma pripravljamo tudi vse mogoče reči, zlasti sokove, razne vložene stvari, kompote, marmelade, kislo zelje, repo in še kaj. Ne mislite, da na moji mizi ni vina, tudi je, saj ima tašča vinograd.

Lani sta bila z ženo Ireno na Gibraltarju. Vir slike: osebni arhiv Vinka Gorenaka.

Vaš najljubši praznik je?

Tudi v tem pogledu nimam posebnega izbora. Ko sem še hodil v službo, so bili to vsi prazniki, ki so bili dela prosti dnevi. Danes lahko rečem, da je vsak praznik nekaj posebnega, posebej spoštljiv odnos pa imam do dneva samostojnosti in enotnosti, ter dneva državnosti, pa seveda tudi do Božiča in Velike noči.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

V električne panele so se mnogi zapodili, kot da bodo rešili svet, a ni tako. Sam jih nimam, ker so izračuni pokazali, da ni ekonomske logike na lokaciji moje hiše. Drva uporabljamo le kot dopolnilno ogrevanje, sicer jih imamo za primer izpada elektrike. Ogrevamo se s toplotno črpalko. Splošno pa lahko rečem, da spremljam trende na tem področju v svetu in kot kaže klasičnih obnovljivih virov energije nikoli ne bo dovolj, tudi nafti se ne bo mogoče v kratkem odpovedati, zato v ospredje spet prihaja jedrska energija.

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Če ste pričakovali, da bom dejal, da so klimatske spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo svet, ste se zmotili. Preveč povsem nasprotnih teorij je na tem področju, zato jim sicer sledim ampak ne stavim na eno ali drugo. Če kaj ogroža ta svet, so to vojne, mir ni absoluten in večen. Evropo in Slovenijo najbolj ogroža nataliteta, Slovenci smo znotraj Evrope tisti, ki na nek način najhitreje izumiramo, zato so nujni ukrepi v stilu Poljske pa tudi Madžarske, mislim seveda na ukrepe za večanje rodnosti.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenili?

Posameznik ne more narediti nič ali lahko naredi malo. V Sloveniji so v tem trenutku nujno potrebni ukrepi za rast in razvoj gospodarstva, ker je od tega odvisno praktično vse sploh pa življenjski standard ljudi. Samo pomislile na Čehe, Slovake, Poljake. Pred 30. leti smo jih gledali zviška, njihov standard je bil veliko nižji od našega, danes so nas dohiteli in nas prehitevajo. Na drugem mestu pa so ukrepi za večjo rodnost. Če tega ne bomo naredili v najkrajšem času, smo Slovenci na poti izumrtja. V svetu pa bi se zavzel za končanje oboroženih spopadov vseh vrst, ukrepe za večjo blaginjo ljudi, ukrepe za enakopravnost moških in žensk in še kaj bi se našlo.

Za vami je bogata kariera policista, med drugim ste bili tudi notranji minister. Kako gledate na to, da je generalni direktor policije Senad Jušić odstopil tako pozno, in kako na to, da notranji minister Boštjan Poklukar glede na vse očitke še ni odstopil. (Vsaj do 17. 1. še ni, ko nastaja najin intervju). Kako vse to vpliva na delovanje policije? Bi moral odgovornost prevzeti tudi predsednik vlade Robert Golob in odstopiti?

Predsednik vlade Golob je najbolj odgovoren za najslabše stanje v policiji. Govorim o stanju v policiji vse od leta 1975, ko sem začel delati v policiji. To pa zato, ker si je policijo v celoti podredil. On osebno je zahteval menjavo določenih zelo dobrih kadrov, ki so bili na najbolj izpostavljenih delovnih mestih, on osebno je izbral Senada Jušića, ki kot danes vemo, sploh ni imel pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, on osebno je na mesto direktorja NPU postavil Darka Muženiča preko ministra pa še mnoge druge posameznike. Minister Poklukar, ki je po zakonu tisti, ki predlaga osebo, ki bo zasedla položaj generalnega direktorja policije, je bil v teh postopkih čisto navadna tajnica ali če hočete poštar. Minister Poklukar po moji oceni sedaj sploh ne bo odstopil, predlagatelji interpelacije morajo zbrati 46 glasov za razrešitev, to pa pomeni, da se SD in Levica, če hočete tudi Svoboda lahko pri glasovanju vzdržijo in bo ostal minister.

Morda boste rekli, da so vsi politiki enaki, da je tudi moja, desna politična opcija kadrovala po svoje ali kaj podobnega. Ne nikakor ne, na to temo sem se pripravljen javno kadarkoli soočiti s komerkoli. Generalni direktor v mandatu prejšnje vlade je bil karierni policist dr. Anton Olaj, ki je zasedal vsa mogoča vodstvena in vodilna delovna mesta v policiji, odličnjak v srednji šoli, doktor znanosti, kakšen pa je bil izbor Goloba pa vidimo. No, ko pripravljam odgovore na vaša vprašanja, je Senad Jušić že odstopil, seveda bi bilo prav, da bi takoj odstopil tudi minister Poklukar, ki je dan pred odstopom Jušića po moji oceni storil tudi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, mislim na prekinitev in na ponovno vzpostavitev varovanja tožilcev in sodnice v zadevi Kavaški klan. Goloba bo pa kot kaže le ljudstvo na volitvah poslalo na smetišče zgodovine. Moj odgovor je, kakršen je, lahko rečete, da je desno politično obarvan, ampak svoja stališča sem pripravljen javno kadarkoli in kjerkoli soočiti s komerkoli, ki misli drugače.

Bili ste tudi poslanec Državnega zbora in celo dvakrat zadolženi za koordinacijo dela med vlado in DZ. Torej dobro poznate tako delovanje te ali one vlade, kot delovanje našega parlamenta. Popravite me, če se motim, a vendar se mi zdi (resda sem zunanji opazovalec), da smo pri obeh državnih institucijah, pri vodenju in delovanju vlade ter državnega zbora, na najnižji možni ravni.

Z vami se več kot strinjam. Pogosto rečem, da danes sploh ne bi bil več primeren za poslanca v Državnem zboru. Pogosto dobivam občutek, da gre za kokošnjak in ne za najvišje zakonodajno telo. Toda pojdiva po vrsti. V Državni zbor so po volji ljudstva izvoljeni taki ali drugačni posamezniki. Zaradi situacije, v kakršni smo, tudi zaradi plač, na tem področju tonemo in tonemo. Počasi prihajamo v situacijo, ko bodo Državni zbor sestavljali klateži, delomrzneži in nezaposljivi, ne pa resni in odgovorni posamezniki. Ko je Državni zbor vodil Pavel Gantar ali Janko Veber, delno tudi Milan Brglez sem mislil, da smo na najnižji točki vodenja DZ, danes pa vidim, da so bili to pravi gospodje na svojem mestu, če jih primerjam z Urško Klakočar Zupančič. Tudi nivo dialoga in spoštovanja v Državnem zboru je na najnižji točki.

Kar pa se tiče vlade pa prav tako tonemo in tonemo. Še daleč najboljše stanje je bilo v tisti vladi 2004 – 2008, takrat smo vzpostavili tudi resen in dober dialog med koalicijo in opozicijo, za kar je najbolj zaslužen Borut Pahor. Sicer pa tudi ministrskih mest ne sprejemajo tisti najbolj sposobni, ampak tisti, ki to hočejo. Dober primer je sedanja vlada, ki je tik pred tem, da bo v enem mandatu menjala več kot polovico ministrov. O reformah, ki so jih napovedovali, pa raje ne bi govoril, saj veste namesto 30 dni do specialista, kar so obljubljali, smo v situaciji 30 dni do telefonista.

Razlog za tako stanje v Državnem zboru posledično pa tudi v vladi je v prvi vrsti politična razdvojenost na dva pola, ki nista sposobna sodelovanja. No, SDS, ki ji pripadam, nikoli in nikdar ni izključevala sodelovanja z nobeno politično stranko, obratno pa je bilo in je še tako, samo pomislite na zadnje izjave Milana Kučana, ki govore točno to.

Vinko Gorenak je tudi avtor knjige Policist in politik.

Ste del politične družine SDS, ki vedno, ko sestavlja vlado, vanjo povabi vse. Medtem ko politični boter levice pri nas, Milan Kučan, odklanja povezovanje oz. veliko koalicijo, me zanima vaše mnenje, ali lahko do nje po naslednjih volitvah pride? Mimogrede, se po vašem lahko oblikuje nek Demos 2, v katerem ne bodo stranke, ki zdaj sestavljajo vlado? Lahko voditelji desnosredinskih strank zakopljejo medsebojne zamere in se dogovorijo za sodelovanje?

Delno sem na to vprašanje že odgovoril. Res je SDS je tista, ki nikoli in nikdar ni odklanjala sodelovanja z nobeno politično stranko. Spomnim se leta 2004, ko je Janez Janša sestavljal vlado. O sodelovanju v koaliciji je v svoji pisarni govoril z Borutom Pahorjem. Pred pisarno pa sta bili Majda Potrata in Darja Lavtižar Bebler, ki sta novinarjem razlagali, kako bosta izstopili iz SD, če si bo Pahor drznil sodelovati z Janšo. Torej s strani desnega političnega pola sodelovanje z levim ni bilo ni in ne bo nikoli vprašanje. Obratno pa je videti, da ne gre.

Spori na desnem političnem polu, seveda govoriva o odnosu SDS in NSi, nikoli niso bili, niso in ne bodo ovira za medsebojno sodelovanje. Pozabite na izjavo Mateja Tonina, da ne gredo v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Velike koalicije še nekaj časa ne vidim, pa ne zaradi desnega, ampak zaradi levega političnega pola. Znotraj levega političnega pola so posamezniki, ki bi bili pripravljeni na tako sodelovanje, a nimajo dovolj moči za take poteze. Najboljša situacija za državo in državljane bi bila seveda močna desna koalicija z veliko večino v Državnem zboru. Ne odklanjam pa tudi sodelovanja levo-desno, a kot kaže, na levi strani ni take volje.

Pogosto nastopate v medijih, pišete tudi kolumne, imate svoj blog… Kako gledate na medijsko klimo pri nas?

Zakon o RTV dejansko pove vse. Namesto, da bi dobili uravnoteženo javno medijsko hišo, imamo s pomočjo Ustavnega sodišča levo politično trobilo. Medijski prostor je popolnoma neuravnotežen, to vemo, seveda v škodo politične desnice. Sploh je zaskrbljujoč nov predlog zakona o medijih, ki dejansko uvaja popolno cenzuro in podrejenost vladi. Ne vem, če so se avtorji zavedali, da ne bodo na oblasti večno, in ne vem, če se zavedajo, kaj pomeni situacija ob sprejemu takega zakona ob desni vladi.

Sicer pa kot vidite v svetu na tem področju prihaja do sprememb, mislim na omrežja X in Meta, kjer končno ukinjajo levo politično cenzuro. Imamo pa srečo, da živimo v dobi digitalizacije, ko absolutna cenzura ne bo več mogoča. V času, ko sem bil notranji minister, je moj blog imel okoli 60.000 enkratnih obiskovalcev mesečno. Danes s svojim odmevnim sporočilom na omrežju X dosežem tudi 27.000 ljudi. Koliko pa je naklada Dela, Dnevnika, Mladine ali še koga pa vemo.

Splošno gledano pa sem seveda zagovornik svobode izražanja, sprejemam tudi tiste, ki ne mislijo tako kot jaz. Sporočila, kakršnakoli že, morajo biti pluralna, ne smejo pa biti osebno žaljiva in ne smejo vzpodbujati nasilja, to pa so tudi edine omejitve.

The post Dr. Vinko Gorenak: »Goloba bo, kot kaže, le ljudstvo na volitvah poslalo na smetišče zgodovine« appeared first on Slovenec.