Dr. Verica Trstenjak: V katero smer, Slovenija? 

V sodobnem času je pravna država merilo, ali je država sodobna, ali spoštuje splošne civilizacijske norme in omogoča demokratični razvoj posameznika, podjetij, družbe. Pravna država je kot zrak in voda za nas vse, kot nas je opozoril že Radbruch.

Kar že nekaj časa v Sloveniji opažamo, da smo daleč vstran od tega. V tujini živim več kot 20 let. Kdor živi v tujini, se mu ljubezen do domovine veča, odnos  do države in državnega aparata, vključno s politiko, pa je objektiven, kritičnost pa odvisna ne le od pogleda od znotraj, ampak od zunaj in primerjave s tujimi demokracijami. Ko te tudi tujci vedno pogosteje sprašujejo, kdaj se dogaja z demokracijo v tvoji državi Sloveniji, ali res želimo nazaj v socializem in Jugoslavijo, kako to, da v nekaterih EU institucijah sploh ne določimo svojih predstavnikov, kaj se dogaja z gospodarstvom, ki je deležno vedno novih nenapovedanih obremenitev, je treba opozoriti na to, da slovenska ladja žal pljuje v napačno smer.

Naj omenim nekatere glavne elemente, ki Slovenijo v zadnjih letih potiskajo v družbo držav, ki so namesto hvale, deležne začudenja, pa tudi posmeha in kritike. Pa ne govorim o domovini, a lepotah Slovenije, ki jih tujci občudujejo, hvalijo in niso last, niti zasluga nobene vladajoče politike. Govorim o odnosu do državnih institucij, odnosu do gospodarstva in demokratičnih institucij.

Odnos do državnih institucij

Drzava brez pravno formalnih in  delujočih državnih institucij ni pravna drzava. Kot prvo naj omenim, da so človekove pravice  temelj  pravne države. Varuh človekovih pravic je temelj garancije človekovih pravic, je nekaj brez česar moderne države ne obstajajo. Pustiti, da država eno leto deluje brez varuha, pomeni izkazovanje odnosa vladajoče politike do človekovih pravic.

Naslednja pomembna državotvorna institucija je Banka Slovenije. Bila je eden pomembnih elementov pri izgradnji nove države, sedaj ima pomembno vlogo tudi v sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki. Kako je lahko država eno leto brez guvernerja Banke Slovenije? Kdo vodi Banko Slovenijo in jo zastopa s pravico odločanja na sejah Evropske  centralne banke v Frankfurtu. Nihče!

Naloga predsednika oz predsednice države je izvajati ustavne državne naloge. Skrbeti, da državne institucije pravno formalno delujejo in jim v okviru predsednikovih pooblastil po ustavi to omogočiti. Ustavna naloga predsednika države  po ustavi,  ni hoditi po lokalnih prireditvah, po športnih dogodkih, koncertih itd. Eno je biti všečen, eno je biti odgovoren do državljanov in državljank, do države, do domovine, do EU in do mednarodne skupnosti. Predsednik (iz predsednica) države, Vaša naloga in dolžnost je, da naredite to, kar je Vaša ustavna naloga. Predsednik države ni lokalni politik, ki se slika z lokalnimi pomembneži, to je pomembno, a to je le dopolnitev njegovih ustavnih nalog. Če za to predsednikovo neizvajanje ustavnih nalog ni pravnih sankcij, so pa možne politične, imenuje se odstop. Seveda je posredna odgovornost v omenjenih primerih  tudi na strani poslancev v povezavi nesprejemanja, konkretno, predsedničinih predlogov. A žal, ne trdim, da je ustavna ureditev optimalna, a je veljavna in upoštevati je treba ustavne pristojnosti. Ne more imeti predsednik države možnost odločanja, če ima po ustavi le možnost predlaganja.

Foto: STA

In če pogledamo še pravniški vrh, Ustavno sodišče, ki bi moralo biti inštitucija spoštovanja, zaupanja in pravne varnosti. Kaosa, ki ga povzročate gospa predsednica, glede Ustavnega sodišča z ljudmi, pravnimi strokovnjaki,  ni možno več tolerirati. Z ljudmi žonglirate kot s keglji. Kdo se  bo še izpostavil, če imate tak poniževalen odnos do pravnih strokovnjakov.  Ne da jih poslanci  zavračajo. Vi jim dajete, vsem prijavljenim, še manjši pomen. A govorite kdaj s študenti prava? Ne kot politik, kot človek. Kje vidijo svojo prihodnost? Pomembne pravne funkcije izgubljajo privlačnost, a kar je res pomembno: izgubljajo spoštovanje.  To pišem zato, ker sem od slovenskih razpisov neodvisna, ker me funkcije ne zanimajo. Ker želim, da se povrne ugled inštitucij in da se na razpise prijavijo najboljši. Večkrat sem kritizirala bivšega predsednika Boruta Pahorja, v mojem idealizmu, ker vidim, kako delujejo druge demokracije in urejene pravne drzave. A žal je sedaj situacija še slabša.

Naslednje nespoštovanje državnih institucij se kaže na primerih glede Protikorupcijske komisije. Politiki ste dolžni spoštovati državne institucije, drugače jih ne rabimo. Boj proti korupciji  ni le osnova, da si sprejet v družbo modernih demokratičnih držav, je eden bistvenih elementov pravne države in bistveno za uspešno gospodarstvo. Če protikorucijska komisija ugotovi, v okviru svojih pooblastil, nepravilnosti, je sankcija zato politična: odstop. Zato imamo poleg pravne odgovornosti (npr. denarna kazen, zapor), se politične. V tujini se zgodi odstop za manjše stvari. Zakaj je odstopil nemski predsednik Christian Wulff? In odstop zahtevajo praviloma ljudje iz njegove politične opcije, ker se bojijo,da bo stranka izgubila volivce. Tak je bil pred meseci primer Mahrer v Avstriji.

Zato politiki, bodite državniki, ne politiki, ki gledajo le naslednje volitve. Prevzemite politično odgovornost. Pomislite na Vaše otroke, vnuke. Si res želite, da živijo v taki državi, ki vidi Venezuelo kot ideal? Bodite povezovalni, ne izključujoči, sodelujte na podlagi programov. Zagotovite, da bo Slovenija zgledna in vzorna država  glede delovanja pravne države  in modernih, demokratičnih vrednot v praksi.

Kdo lahko spremeni  smer? Volivci. Ampak tudi mediji, ki imate ključno vlogo, s tem ko ste objektivni, realni, tudi  pravični. Tudi morebitna objava tega prispevka v Vašem mediju je del tega.

Prof. dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranika na Sodišču EU