Dr. Pogačnik: Slovenija bi se morala odpovedati škodljivemu arbitražnemu sporazumu

Mediji na Hrvaškem so se ta teden razpisali, da je končno tudi Italija na Jadranu razglasila izključno ekonomsko cono. Hrvaška je to namreč storila že leta 2021. Slovenija je ne more razglasiti, ker, kot pravi naš sogovornik dr. Miha Pogačnik, vztraja pri škodljivem arbitražnem sporazumu.

Italija je izključno ekonomsko cono vzpostavila 3. januarja. S tem je prostor odprtega morja med Hrvaško in Italijo praktično nehal obstajati, saj lahko tako Hrvaška kot Italija uresničujeta svoje pravice in jurisdikcijo po mednarodnem pravu do sredinske dogovorjene črte, poroča Slobodna Dalmacija.

Reševanje vprašanja, ali ima Slovenija stik z odprtim morjem, ima dolgo brado. Pogačnik pojasnjuje, da se je reševanje tega vprašanja odvijalo v različnih obdobjih, od leta 1991 naprej. Po začetnih pogovorih je sledil resnejši trud, ki se je zaključil s sporazumom Drnovšek – Račan, s katerim bi Slovenija dobila stik z odprtim morjem, a ga hrvaški sabor ni potrdi oz. ratificiral.

“Naslednji resnejši poskusi so sledili med leti 2004 do 2008. Pred nastopom Pahorjeve vlade sva imela s hrvaškim akademikom dr. Davorinom Rudolfom že skoraj usklajeno rešitev osnutka sporazuma, po katerem bi bil volk sit in koza cela, se pravi Hrvati zadovoljni, Slovenija pa bi potrdila izhod na odprto morje,” se spominja dr. Pogačnik. Ocenjuje, da je do zaključka osnutka sporazuma manjkalo kakšna dva meseca.

Nekdanji premier in predsednik republike Borut Pahor (Foto: STA)

Pahorja je nekdo “nasmodil”

Janševo vlado je nato nasledila Pahorjeva vlada, slednjega pa so njegovi svetovalci očitno uspeli prepričati, da bi bilo potrebno vprašanje meje s Hrvaško reševati s postopkom arbitraže. “Pahorja je nekdo ‘nasmodil’,” takratno dogajanje slikovito opiše dr. Pogačnik in dodaja, da je Pahorju arbitraža verjetno ustrezala, saj je lahko tako odgovornost za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško prenesel na tretjo osebo.

Pogačnik je po Pahorjevi odločitvi za arbitražni sporazum odstopil kot vodja pogajanj s Hrvaško. “Vedel sem, da arbitraža ne bo imela dobrega izida, saj je bil arbitražni sporazum slabo zastavljen. Namreč, imel sem priložnost, da sem ga videl. Na to, da je bil slabo zastavljen, sem skušal opozarjati v medijih. Drugega mi ni preostalo, saj sem že pred tem odstopil,” se spominja.

Naš izhod na odprto morje ni povezan s hrvaško in italijansko izključno ekonomsko cono

Pogačnik pojasnjuje, da vprašanje našega izhoda na odprto morje ni povezano z razglasitvijo hrvaške in italijanske izključne ekonomske cone, pač pa z arbitražnim sporazumom, s katerim smo izhod na odprto morje izgubili in z dejstvom, da Slovenija arbitražni sporazum priznava.

“To, kar sedaj počnejo Italijani in kar so že naredili Hrvati, je posledica tega, da arbitražni sporazum ne omogoča Sloveniji izhoda na odprto morje, in če nimate izhoda na odprto morje, potem nimate pravice uveljavljanja nadaljnjih pomorskih pasov, torej izključne ekonomske cone,” pojasnjuje.

Dodaja, da če bi Slovenija imela izhod na odprto morje, potem tromeje teritorialnih morij ne bi bilo in bi se postavilo vprašanje tromeje izključnih ekonomskih con. Ker pa do odprtega morja nismo prišli, je tromeja ostala na ravni teritorialnih morij.

Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik. (Foto: Polona Avanzo)

Kako naprej?

A situacija ni nerešljiva, pojasnjuje. Kot pravi, je mednarodno pravo v glavnem “dispozitivno” in tako omogoča Sloveniji in Hrvaški, da skleneta nov dogovor. Da bi do tega prišlo, pa bi se morala Slovenija odpovedati arbitražnemu sporazumu, Hrvaška pa bi vabilo k novim pogovorom težko zavrnila, saj je že sama razglasila, da rezultatov arbitražnega sporazuma ne priznava. Ne priznava pa jih zaradi t. i. “prisluškovalne afere”, v kateri sta se slovenski arbiter v Haagu Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik ujela v nedovoljene pogovore in tako sporazumu prizadejala dokazane “procesne poškodbe”.

Ironično, odločitev arbitražnega sodišča povsem pisana na kožo Hrvaške. “Hrvaška, za katero je arbitraža ugodna, arbitražo zavrača. Slovenija, za katero je bila arbitražna odločitev popolna katastrofa, pa jo iz inata levih vlad in njihovih podpornikov priznava. Gre za izjemno ironijo in tragedijo, da je arbitražni sporazum za nas neugoden, hrvaško stališče pa je za nas ugodno,” pravi dr. Pogačnik.

Hkrati z razglasitvijo, da tudi Slovenija ne priznava arbitražnega sporazuma, pa bi morala začeti diplomatsko, v prijateljskem duhu protestirati proti hrvaški in italijanski ekonomski coni v tistem delu, kjer so ali pa še bodo predmet pogajanj.

“Ampak najprej bo potrebno spremeniti politiko. Če leve vlade vztrajajo pri arbitraži, potem govor o nadaljnjih korakih ni več mogoč. Potreben je radikalni zasuk v politiki – dogovor s Hrvaško, da je bila ta arbitraža suspektna in da je zaradi tega ne priznavamo, ter vrnitev na izhodišče. Časa za to je dovolj. Že 40 let se pogovarjamo o tem vprašanju, pa se vmes ni zgodilo še nič groznega. Ne gre za varnostno vprašanje ali vprašanje, zaradi katerega bi bile države slabe volje. Gre za vprašanje med dvema prijateljskima državama. Tudi če se ne reši, je bolje, kot je sedaj,” zaključi.

Ž. K.