Dopolnitev Parka kulturnikov

Park kulturnikov so leta 1982, ob praznovanju 900-letnice mesta, uredili pri gradu na pobudo Turističnega društva Ribnica. V njem je na dvajset različnih kamnitih obeležij vklesanih sedemdeset imen pomembnih ustvarjalcev, ki so zaznamovali kulturno zgodovino Ribnice in okolice. Besedila sta pripravila Janez Debeljak in Anton Slodnjak, arhitekturno zasnovo pa Vlasto Kopač. Med obeležji izstopajo spomenik skladatelju Jacobusu Handlu Gallusu, delo kiparja Staneta Jarma, dr. Anton Prijatelj, preroditelj slovenske kulturne zgodovine, dr. Anton Debeljak, pesnik in prevajalec, Peter Kozler, prvi kartograf slovenskega ozemlja, dr. Janez Evangelist Krek, socialni politik, Ignacij Merhar, organizator slovenskega gasilstva, in dr. Ivan Lovrenčič, ustanovitelj slovenskega gasilstva. Park, ki je del grajskega kompleksa z letnim gledališčem, poročno dvorano in ostanki kiparske razstave Forma viva, bo v prihodnjih letih doživel pomembno dopolnitev.

Pobudo za razširitev je v času svojega življenja podal vsestranski profesor Janez Debeljak, ki je skupaj z dr. Slodnjakom oblikoval seznam oseb, ki bi po njunem mnenju morali dopolniti park. »Na sorazmerno majhnem območju je Ribniška dolina prispevala ogromen delež v duhovno zakladnico Slovencev. Na to pričajo številna imena, ki so neminljivo vtkana v našo kulturno-politično, gospodarsko in socialno zgodovino. Takih je še več,« je takrat dejal prof. Debeljak, ki bi si prav tako zaslužil obeležje v kraju, kjer je desetletja opravljal svoje poslanstvo. Eden od ključnih kriterijev je bil, da so v park umeščeni zgolj že pokojni posamezniki. Ta pogoj velja še danes, kar pomeni, da številni pomembni ljudje, ki so umrli v osemdesetih letih in pozneje, do zdaj v parku niso bili predstavljeni. Med njimi je denimo tudi partizanska zdravnica dr. Franja Bidovec Bojc.

Oktobra prva javna razprava

Pred dvema letoma je bila oblikovana delovna skupina, zadolžena za nadgradnjo parka in postavitev novih doprsnih kipov zaslužnim ženam in možem. K projektu so pristopile tudi občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok, ki so nekoč sestavljale veliko Občino Ribnica, Zavod za varstvo spomenikov in Inštitut ZRC SAZU iz Ljubljane. Poleg njih sodelujejo še zunanji strokovnjaki, ki so že sodelovali pri pripravi Slovenskega biografskega leksikona in zdaj pomagajo pri dopolnjevanju ter preverjanju podatkov. Prva javna razprava bo konec septembra oziroma v začetku oktobra. Do takrat delovna skupina še zbira predloge in išče imena, ki bi morda ostala spregledana.

»V delo smo vložili ogromno energije in zbrali veliko imen, ki si vsekakor zaslužijo omembo,« poudarja mag. Marina Gradišnik, vodja projekta s strani Muzeja Ribnica. Tudi če ne bodo vsi umeščeni v Park kulturnikov, bodo zbrani podatki dragoceni za biografski leksikon ribniškega območja ali za druge publikacije. »To delo razkriva bogastvo kraja in potrjuje, da so od tod izšli številni vizionarji, raziskovalci, umetniki, pisatelji in organizatorji, na katere je lahko dolina ponosna,« je še dejala Gradišnik.

(mgć)