Dolgotrajne čakalne dobe in kadrovske težave razgaljajo resno podhranjenost domske oskrbe pod vlado Roberta Goloba

Dom upokojencev Ptuj, največja tovrstna ustanova v Spodnjem Podravju, razkriva pereče težave, ki so posledica vse bolj razpadajočega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Kot navajajo v ustanovi, so vse njihove nastanitvene zmogljivosti – od Ptuja do Kidričevega in Juršincev – že zdaj povsem zapolnjene. A kar je še huje: v novi enoti v Žabjaku ostaja nezasedenih 13 postelj v varovani enoti, ne zaradi pomanjkanja povpraševanja, temveč zaradi pomanjkanja kadra, ki bi stanovalcem lahko zagotavljal ustrezno oskrbo.

Po poročanju ustanove in njenih predstavnikov si vodstvo sicer prizadeva za okrepitev kadrovske zasedbe, a v razmerah, ko vlada Roberta Goloba sistematično zanemarja socialnovarstvene storitve in v svojih reformnih poskusih ne predlaga niti osnovnih rešitev za kadrovsko krizo v domovih starejših, ostajajo ti napori pogosto brez učinka.

Direktorica doma Vesna Šiplič in socialna delavka Jožica Hudžar opozarjata na številne stiske prosilcev, ki se večinoma znajdejo v situacijah napredujoče bolezni, demence ali popolne izgube oskrbe v domačem okolju. Dolgotrajne čakalne dobe niso več birokratski zaplet – so dejanska grožnja za življenje in dostojanstvo starejših ljudi in njihovih družin. A vlada, ki jo vodi Golob, se zdi za ta vprašanja povsem gluha.

Tudi podatki o možnosti začasnih premestitev v enoto v Kopru, kjer so vse postelje zasedene, kažejo na kadrovsko in sistemsko podhranjenost sistema. Zlasti ker bi tovrstne rotacije lahko prinesle olajšanje v času osebne ali družinske stiske – če bi država znala poskrbeti za stabilno mrežo oskrbe.

Po poročanju doma se vse več starejših odloča za oskrbo v hrvaških domovih, kjer so cene nižje, čakalne dobe krajše, osebje pa pogosto govori slovensko. To je posledica nesposobnosti vlade Roberta Goloba, ki ne zmore zagotoviti niti osnovnega standarda dolgotrajne oskrbe v domovini.

Sistem domov za starejše je v razpadu, državljani pa se sprašujejo: kje so ukrepi, obljube in rešitve? Odgovor, ki ga nudi aktualna vlada, je en sam: ignoranca in prelaganje odgovornosti.

Čas je za spremembo – ne samo politike, temveč kulture odgovornosti.