Dolgotrajna oskrba prispevek 2026: preverite, koliko plačujete in kaj vam za ta denar pripada

Prispevek za dolgotrajno oskrbo je postal reden strošek zaposlenih, delodajalcev, upokojencev in samozaposlenih. Koliko vam vsak mesec odtegnejo, kdo prispevka ne plačuje in kaj lahko za ta denar dejansko dobite? Spodaj so konkretni izračuni in najpomembnejša pravila, ki veljajo v letu 2026.

Dolgotrajna oskrba prispevek je ena od tem, ki je po uvedbi novega obveznega socialnega zavarovanja začela neposredno vplivati na plače, pokojnine in stroške samozaposlenih. Prispevek se pobira od 1. julija 2025, v letu 2026 pa je že postal običajen del mesečnih obračunov. Namenjen je financiranju sistema dolgotrajne oskrbe za ljudi, ki zaradi starosti, bolezni, poškodbe, invalidnosti ali drugih okoliščin dalj časa potrebujejo pomoč druge osebe.

Pomembno je razumeti, da ne gre za prostovoljno zavarovanje. Kdor je po zakonu vključen v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, praviloma prispevka ne more preprosto zavrniti. Prav tako samo plačevanje ne pomeni, da bo posameznik avtomatično dobil storitve ali denarni prejemek. Za priznanje pravice je treba izpolnjevati pogoje in opraviti postopek pri pristojnem centru za socialno delo.

Če vas zanima, koliko znaša dolgotrajna oskrba prispevek, je odgovor odvisen predvsem od vašega statusa in osnove, od katere se prispevek obračuna.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo financira sistem pomoči ljudem, ki pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč druge osebe.

Koliko znaša dolgotrajna oskrba prispevek v letu 2026?

Za večino ljudi je najpomembnejše vprašanje, koliko denarja jim novi sistem vzame vsak mesec. Višina je odvisna od statusa zavarovane osebe.

Zaposleni plača 1 odstotek bruto plače, dodatni 1 odstotek bruto plače pa plača njegov delodajalec. To pomeni, da se za zaposlenega v sistem dolgotrajne oskrbe skupaj nakažeta 2 odstotka njegove bruto plače, vendar polovico tega bremena nosi delavec, polovico pa delodajalec. Za zaposlene je dolgotrajna oskrba prispevek neposredno povezan z višino bruto plače, zato višja plača pomeni tudi višji mesečni znesek.

Upokojenec plača 1 odstotek neto pokojnine. Prispevek se mu odtegne avtomatično ob izplačilu pokojnine. Samozaposleni in nekatere druge skupine, ki same nosijo breme delavca in delodajalca, plačujejo prispevek po 2-odstotni stopnji od zanje določene osnove.

Pri popoldanskem s. p. je pomembno, da se obveznost ne računa preprosto kot 2 odstotka prihodkov ali prometa. Prispevek se odmeri v okviru mesečnih prispevkov in se ureja prek FURS, podobno kot prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo različne skupine zavarovancev, višina pa je odvisna od njihovega statusa in osnove.

Konkretni izračuni: koliko vam vzamejo od plače?

Pri zaposlenih je račun precej preprost. Če imate 1.500 evrov bruto plače, vaš prispevek za dolgotrajno oskrbo znaša 15 evrov na mesec. Enak znesek plača delodajalec. Skupaj se tako v sistem nakaže 30 evrov.

Pri 2.000 evrih bruto plače zaposleni plača 20 evrov, delodajalec pa dodatnih 20 evrov. Pri 2.500 evrih bruto je obremenitev delavca 25 evrov, delodajalca prav tako 25 evrov. Pri 3.000 evrih bruto plače znaša prispevek zaposlenega 30 evrov, še 30 evrov pa je strošek delodajalca.

Če ima zaposleni 2.000 evrov bruto plače vse leto in se znesek ne spremeni, bo iz njegove bruto plače v dvanajstih mesecih za dolgotrajno oskrbo odšlo približno 240 evrov. Delodajalec bo v istem obdobju prispeval še približno 240 evrov.

To je pomembno pri razumevanju celotnega stroška sistema. Delavec na svoji plačilni listi vidi svoj odstotek, vendar se v ozadju obračuna še prispevek delodajalca.

Dolgotrajna oskrba na domu lahko upravičencem omogoči pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih.

Koliko plačujejo upokojenci?

Za upokojence je stopnja 1 odstotek neto pokojnine. Če upokojenec prejema 800 evrov neto pokojnine, prispevek znaša 8 evrov mesečno. Pri 1.000 evrih pokojnine je to 10 evrov, pri 1.200 evrih 12 evrov, pri 1.500 evrih pa 15 evrov.

Upokojenec z 1.000 evri mesečne pokojnine tako v enem letu plača približno 120 evrov prispevka, če se višina njegove pokojnine v tem času ne spremeni. Pri upokojencih se dolgotrajna oskrba prispevek obračuna od neto pokojnine, zaradi česar je mesečni znesek praviloma nižji kot pri zaposlenih.

Prispevek se odtegne avtomatično, zato upokojencu praviloma ni treba vsak mesec posebej izvajati plačila. Prav zaradi neposrednega posega v pokojnino pa je vprašanje, kaj posameznik za ta denar dobi, za starejše še posebej pomembno.

Kdo prispevka ne plačuje?

Dolgotrajna oskrba prispevek ni vezan na vsako osebo, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje. Med osebami, ki prispevka praviloma ne plačujejo, so zavarovanci, vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, če zanje zakon ne določa samostojne obveznosti.

Posebna pravila veljajo tudi za določene osebe, ki so zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ter za nekatere tujce, ki se v Sloveniji izobražujejo ali izpopolnjujejo. Pri mejnih primerih je zato smiselno preveriti svojo konkretno zavarovalno podlago.

Pomembno je tudi, da oprostitev ali odsotnost obveznosti ni stvar osebne izbire. Odločilno je, na kateri podlagi je posameznik zavarovan.

Upravičenci do dolgotrajne oskrbe lahko glede na ugotovljene potrebe prejmejo različne oblike pomoči in podpore.

Kaj pravzaprav dobimo za plačevanje prispevka?

Prispevki so namenjeni financiranju pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe. Med osnovnimi oblikami so dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek.

Pri oskrbi na domu lahko upravičenec glede na priznano kategorijo prejema pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje, gibanje in druga opravila, pri katerih zaradi svojega stanja potrebuje pomoč.

Sistem vključuje tudi podporna dnevna opravila, na primer pomoč pri gospodinjstvu, nakupovanju, pripravi obrokov in spremstvu, ter določene storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili.

Obseg storitev ni za vse enak. Oseba se po oceni upravičenosti uvrsti v eno od petih kategorij, od katere je nato odvisno, koliko storitev oziroma katera pravica ji pripada.

Lahko vam pripada do 504 evrov mesečno

Ena najbolj zanimivih možnosti je denarni prejemek. Od 1. marca 2026 znaša v prvi kategoriji 91 evrov mesečno, v drugi 184 evrov, v tretji 275 evrov, v četrti 367 evrov in v peti kategoriji 504 evre mesečno.

Toda 504 evrov ni splošen dodatek za vse upokojence ali za vse, ki plačujejo prispevek. Gre za denarni prejemek za upravičenca, ki je po postopku ocenjevanja uvrščen v peto kategorijo dolgotrajne oskrbe in izbere to pravico.

Za denarni prejemek mora biti oseba praviloma vključena v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih, izpolnjevati mora tudi pogoje glede prebivališča in dejanskega bivanja. Poleg tega ne sme istočasno prejemati primerljive pravice, ki se z denarnim prejemkom izključuje.

Sistem dolgotrajne oskrbe je namenjen ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali zmanjšane samostojnosti potrebujejo pomoč drugih.

Plačevanje prispevka še ne pomeni avtomatične pravice

To je ena najpomembnejših stvari, ki jih morajo zavarovanci vedeti. Če vsak mesec plačujete dolgotrajna oskrba prispevek, to še ne pomeni, da vam pripada 91, 184, 275, 367 ali 504 evre.

Postopek se začne z vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na pristojnem centru za socialno delo. Sledi ocena upravičenosti. Če oseba izpolnjuje pogoje, je z odločbo uvrščena v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe. Nato se glede na možnosti in potrebe določi oziroma izbere ustrezna oblika pravice.

Pri denarnem prejemku se nato pripravi osebni načrt, ZZZS pa na podlagi potrebnih podatkov upravičencu nakazuje priznani znesek.

Zato prispevek deluje podobno kot druga socialna zavarovanja: vsi zavezanci vplačujejo v skupni sistem, pravico pa dejansko koristi tisti, ki izpolni določene zakonske pogoje.

Pomoč na domu je ena od pomembnih možnosti za starejše, ki želijo kljub zmanjšani samostojnosti ostati v domačem okolju.

Kaj se spremeni pri domu za starejše?

Dolgotrajna oskrba v instituciji je za številne družine ena največjih praktičnih sprememb novega sistema. Če je stanovalcu priznana pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, se storitve dolgotrajne oskrbe krijejo iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

To pa ne pomeni, da je bivanje v domu popolnoma brezplačno. Uporabnik še naprej plačuje nastanitveni del, kamor sodita predvsem nastanitev in prehrana. Sistem torej ločuje strošek same oskrbe od stroškov bivanja.

Za družino, ki je prej velik del oskrbnih storitev plačevala sama, je lahko to pomembna finančna razlika. Vendar je treba pri vsakem konkretnem primeru preveriti priznano pravico, kategorijo in ceno nastanitve.

Ali se lahko pojavijo dodatna doplačila?

Veljavna ureditev predvideva tudi možnost doplačil po letu 2028, če razpoložljivi finančni viri ne bi zadoščali za kritje vseh stroškov sistema.

V takem primeru zakon predvideva možnost 10-odstotnega doplačila vrednosti nekaterih oblik dolgotrajne oskrbe, med drugim oskrbe na domu, oskrbe v instituciji in dnevne oskrbe. Pri nekaterih storitvah za krepitev in ohranjanje samostojnosti je predvidena možnost 20-odstotnega doplačila.

To ne pomeni, da bodo ta doplačila zagotovo uvedena. Gre za možnost, vezano na prihodnjo finančno vzdržnost sistema.

Plačevanje prispevka samo po sebi še ne pomeni avtomatične upravičenosti – pravica se ugotavlja v posebnem postopku.

Najpogostejša vprašanja o prispevku

Ali zaposleni plača celotna 2 odstotka? Ne. Zaposleni plača 1 odstotek bruto plače, še 1 odstotek pa v svojem breme plača delodajalec.

Ali upokojenec plačuje prispevek od bruto ali neto pokojnine? Prispevek za upokojence znaša 1 odstotek neto pokojnine in se odtegne ob izplačilu.

Ali lahko nekdo prispevek plačuje več let in nikoli ne koristi dolgotrajne oskrbe? Da. Gre za obvezno socialno zavarovanje, zato plačevanje ni vezano na to, ali bo posameznik pravico pozneje dejansko potreboval.

Ali denarni prejemek dobim poleg vseh drugih pravic? Ne nujno. Osnovne pravice dolgotrajne oskrbe se med seboj praviloma izključujejo, zato upravičenec izbere eno od možnosti, ki ustreza njegovim potrebam in pogojem.

Kam se lahko obrnem po informacije? Poleg pristojnega centra za socialno delo so informacije o sistemu dostopne tudi pri ZZZS in državnem klicnem centru 114, ki je namenjen vprašanjem o dolgotrajni oskrbi.

Med pravicami so lahko oskrba na domu, oskrba v instituciji, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek.

Kaj naj naredite, če menite, da vam dolgotrajna oskrba pripada?

Če vi ali vaš svojec zaradi bolezni, starosti, invalidnosti ali drugega dolgotrajnega zmanjšanja samostojnosti redno potrebujete pomoč pri vsakodnevnih opravilih, je smiselno preveriti upravičenost.

Vlogo za dolgotrajno oskrbo se vloži na vstopni točki pristojnega centra za socialno delo. Na podlagi ocene se ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje in v katero kategorijo sodi. Šele nato je mogoče konkretno govoriti o obsegu storitev ali višini denarnega prejemka.

Pred oddajo vloge je koristno zbrati dokumentacijo in opis vsakodnevnih težav, saj bo ocena potreb pokazala, kakšen obseg pomoči oseba dejansko potrebuje in katera pravica je zanjo najprimernejša.

Dolgotrajna oskrba prispevek zato ni le dodatna postavka na plačilni listi ali nižji znesek pokojnine. Gre za financiranje novega sistema socialnega zavarovanja, ki lahko ob nastanku dolgotrajne odvisnosti od pomoči druge osebe pokrije pomemben del oskrbe. Najpomembneje pa je, da ljudje vedo, da pravice niso dodeljene avtomatično. Ko potreba po pomoči nastane, je treba pravočasno vložiti vlogo in preveriti, katera oblika dolgotrajne oskrbe je za posameznika najprimernejša.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, ZPIZ

<p>The post Dolgotrajna oskrba prispevek 2026: preverite, koliko plačujete in kaj vam za ta denar pripada first appeared on NaDlani.si.</p>