Dolgotrajna oskrba naj bi pomagala najranljivejšim, a 89-letni bolnik na vozičku ostaja brez pomoči – je reforma že propadla?

Reforma dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bila ena ključnih pridobitev pred volitvami, se danes vse pogosteje omenja kot neuspešen in nedokončan projekt. Namesto izboljšav sistem spremljajo zapleti, dolgotrajni postopki in razočaranje uporabnikov.

Sistem, ki ne deluje

Po parlamentarnih volitvah se odpira vse več vprašanj, kaj sploh bo s sistemom dolgotrajne oskrbe. Vstop vanj je za številne skoraj nemogoč. Postopki so dolgotrajni, birokracija zapletena, kadra pa kronično primanjkuje. V nekoliko boljšem položaju so le tisti, ki so bili v domovih za starejše že pred 1. decembrom, saj so bili avtomatsko vključeni v novi sistem. Preostali pa pogosto obstanejo v dolgotrajnih postopkih ali celo ostanejo brez ustrezne oskrbe.

Višji stroški za najbolj ranljive

Posebej problematičen je finančni vidik. Ljudje, ki vstopajo v domove po starem sistemu, so lahko mesečno prikrajšani za več sto evrov, do jeseni pa celo za več tisoč evrov. Sistem, ki naj bi pomagal, v praksi povzroča dodatne stroške, poročajo na RTV Slovenija. Trenutno je po starem zakonu v domove vstopilo že okoli 2000 ljudi, ki plačujejo več, hkrati pa ne prejemajo vseh pravic, ki bi jim sicer pripadale. Ena največjih težav ostaja dolgotrajno čakanje na odločbe. Postopki lahko trajajo tudi leto dni ali več. Tatjana Milavec iz centrov za socialno delo opozarja, da je sistem preveč zapleten: ljudje se iz ene čakalne vrste premikajo v drugo, brez jasnega napredka. Namesto poenostavitve sistem ustvarja dodatne ovire.

Foto: Dolgotrajna oskrba Vir: unsplash.com

Opozorila iz prakse

Strokovnjaki in vodilni v domovih za starejše opozarjajo, da so nujne hitre spremembe. Predsednik Združenja direktorjev domov Andrej Štesl poudarja, da bi morale odločbe veljati za nazaj, s čimer bi se preprečila finančna škoda za uporabnike. Direktor zavoda Pristan Martin Kopatin pa izpostavlja še en problem, odsotnost prednostne obravnave za tiste, ki se jim zdravstveno stanje hitro poslabša. V takih primerih lahko stroški dodatno narastejo. Posebno ogorčenje povzroča t. i. minutni sistem obračunavanja storitev. Ta določa, koliko časa lahko zaposleni namenijo posameznemu uporabniku.

Kaj sledi?

Vpleteni v sistem opozarjajo, da bo moral novi sklic parlamenta nujno popraviti številne napake. Brez hitrih ukrepov obstaja nevarnost, da bo sistem še naprej deloval neučinkovito, uporabniki pa bodo ostali brez pomoči, ki jo nujno potrebujejo. Reforma, ki je bila zamišljena kot uspešna zgodba, se tako vse bolj spreminja v opozorilo, kako lahko slaba izvedba dobre ideje povzroči resne posledice.

Pretresljiv primer iz Maribora: “Mi od tega nimamo nič”

Dolgotrajna oskrba naj bi pomagala tistim, ki brez pomoči ne morejo več živeti. A praksa kaže povsem drugačno sliko. V oddaji Planet 18 so predstavili primer 89-letnega bolnika iz Maribora, ki kljub izjemno težkemu zdravstvenemu stanju ostaja brez ustrezne podpore. Gre za bolnika s krvnim rakom, ki je naglušen, slep na eno oko in priklenjen na invalidski voziček. Kljub temu je sistem ocenil, da lahko skrbi zase. Družina se je na odločitev pritožila, a se je hitro znašla v zapletenem birokratskem labirintu. Doma imajo poleg njega še enega bolnika.

Ker bi bila čakalna doba za obravnavo tudi do 10 mesecev, so se odločili za samoplačniški pregled pri nevrologu. Nov izvid so priložili k novi vlogi za dolgotrajno oskrbo, saj drugače niso videli rešitve. Na prvi obisk strokovne delavke so čakali skoraj pol leta. Po njihovih besedah bi čakali še enkrat toliko, če pregleda ne bi plačali sami.

Foto: Dolgotrajna oskrba Vir: Freepik

Odgovor ministrstva

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so jim pojasnili, da organ prve stopnje zahtevo zavrže, če gre za isto upravno stvar, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno ali pa postopek še poteka, tudi če je vložena pritožba. Dodali so, da lahko nova dejstva in dokaze vlagatelj navaja v pritožbenem postopku. A to družini ne pomaga, saj konkretnega odgovora, koliko časa bodo še čakali na odločbo, ne dobi nihče.

“Ko pomoč potrebuješ, je ni”

Primer odpira resno vprašanje, kaj sploh pomeni dolgotrajna oskrba v praksi. Ljudje prispevke že plačujejo, a ko pomoč dejansko potrebujejo, do nje ne morejo priti. “Mi od tega nimamo nič,” pravijo svojci. Dodajajo, da je razočaranih vse več ljudi, saj sistem ne deluje takrat, ko bi moral takoj. Kdo pomaga, ko pomoč potrebuješ danes, ne čez mesece ali leto dni?

Napisal: K. J.

Vir: RTV Slovenija, Planet 18, Freepik, Unsplash

The post Dolgotrajna oskrba naj bi pomagala najranljivejšim, a 89-letni bolnik na vozičku ostaja brez pomoči – je reforma že propadla? first appeared on NaDlani.si.