Dolgoletni diplomat Kajzer o vojaškem napadu na Iran in odzivu Slovenije

“Prvenstveno bi nam morao biti v interesu, da se fokusiramo na ljudi v Iranu, kjer je ta režim surovo obračunaval z njimi in kjer je bilo več deset tisoč mrtvih.“

Izraelska vojska v sodelovanju z ZDA nadaljuje z napadi na Iran in napoveduje, da bo še okrepila napade na “ključne elemente režima”, iranske sile pa medtem nadaljujejo s povračilnimi napadi. Sodeč po namigih ameriškega predsednika bi se lahko vojaško posredovanje končalo hitro, a po nekaterih navedbah še ni izključena možnost, da bi ZDA v Iran napotile kopenske čete.

V zvezi z dogajanjem v Iranu smo govorili z dolgoletnim diplomatom in dobrim poznavalcem mednarodnih odnosov dr. Tonetom Kajzerjem. Nekdanjega slovenskega veleposlanika v številnih državah smo najprej povprašali, kaj sploh predstavlja cilje vojaške operacije v Iranu. Kajzer pravi, da lahko tako iz izjav ameriškega predsednika kot tudi izraelskega predsednika vlade vidimo, da je ključni cilj onemogočiti iranskemu režimu pridobitev sposobnosti ustvariti jedrsko orožje, ker bi se s tem regionalna varnost, ki je že sedaj zelo krhka, samo še poslabšala.

Napad ima utemeljitev v mednarodnem pravu

Sam se je seznanil z utemeljitvami ameriške administracije, ker se dela veliko prehitrih zaključkov. V zvezi z interpretacijo mednarodnega prava pravi, da imamo tiste, ki zagovarjajo interpretacijo, da gre tukaj za jasno kršitev mednarodnega prava, pri čemer pa ZDA dejanje utemeljujejo v okviru mednarodnega prava. Sklicujejo se na 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov. To je nenazadnje po njegovih besedah zelo relevantno, ko vidimo zadnje informacije, ki so vezane na zaprosilo iranskih oblasti Rusiji, s katero imajo sklenjen sporazum o vitalni pomoči v primeru, da pride do situacije ogrožanja suverenosti in tako naprej, pri čemer naj bi ravno Ruska federacija to odklonila, češ da ta sporazum v pravno-formalnem smislu ne pokriva te intervencije, ki jo ameriška stran utemeljuje z odstranitvijo teroristične infrastrukture, ki ogroža ameriško nacionalno varnost.

Teheran (Foto: AFP)

Ampak ključni cilj po njegovih besedah, če pogledamo v širšem geopolitičnem vidiku, ki je zelo relevanten, je, da se celotna regija (na tem je ameriška administracija nenazadnje delala že v prejšnjem mandatu predsednika Trumpa) “postavi na platformo, ki bo izločila skrajne elemente, ki so onemogočali, da bi se regija kolikor toliko v nekem stabilnem, predvidljivem okolju ekonomsko razvila“. Kot pravi, je govora o tako imenovanih Abrahamovih sporazumih, katerih cilj je, da se odnosi Izraela z vsemi arabskimi državami normalizirajo v smislu medsebojnega priznanja in sodelovanja, ki bi potem fokus dali na ekonomski razvoj, prosperiteto, ne pa na partikularnosti, ki so del te regije, vezane na kulturno-civilizacijske razlike.

Kajzer pravi, da je regija najbolj pomembna v smislu konsolidacije, “to, kar poteka na širši geopolitični ravni rivalstva med Združenimi državami in Kitajsko na drugi strani, ker je regija izjemno pomembna, tako energetsko, kar se zdaj vidi, ko prihaja do poskusa oziroma dejansko do blokiranja Hormuške ožine, skozi katero gre več kot ena petina svetovne nafte“. Ker lahko vidimo, da v luči konflikta cene nafte rastejo, opominja, da je treba pogledati, kaj gibanje cene nafte pomeni za zahodni svet in kaj za Rusijo, ker ima vsak svojo računico. “Če se postavimo v vlogo zunanjega geopolitičnega opazovalca, bi rekli: ali ima Rusija interes, da se vojna na Bližnjem vzhodu nadaljuje? Odgovor je “vsekakor”, sploh če bo to generiralo še višje cene naftnih energentov, ker bo Rusija s tem polnila proračun in bo lahko financirala vojno v Ukrajini, po drugi strani pa bodo ameriške vojaške kapacitete pozornost usmerile na Bližnji vzhod.” Ob tem pa je omenil, da si sicer tudi Kitajska ne želi, da bi Amerika vso svojo moč projicirala v JV Azijo, kjer je situacija okrog Tajvana.

Foto: Epa

Opomnil je na zavedanje, kaj dogajanje pomeni za Slovenijo. “V prvi vrsti vidite, da se je tam znašlo 200, 300 slovenskih državljanov, pa ne vem koliko na poti iz Azije. Kaj dejansko pomeni ta intenzivnost potekajoče geopolitične nevihte tudi za nas v varnostnem smislu, pa seveda za Evropsko unijo. Iran je v fokusu, nehvaležne so napovedi, koliko dni bo še trajalo,” pravi in dodaja, da ima kar nekaj prijateljev, ki so se zataknili in kličejo na pomoč. A kot pravi, dokler je zračni prostor zaprt, se zračni promet ne bo odvijal zaradi varnosti. “Nismo v situaciji kot v času covida.” Glede na dostopne informacije pravi, da je realna ocena, da se bodo zračne operacije vendarle morale zaključiti v naslednjih 24–48 urah in “da se v tem času dejansko lahko pričakuje, in to lahko razberemo iz poziva oziroma nagovora ameriškega predsednika, da je prišel čas, da iransko ljudstvo, ne Američani, dejansko vzame usodo v svoje roke“. Meni, da je to normalen, naraven odziv z naše strani, “da moramo biti solidarni z ljudmi in podpreti njihovo aspiracijo, da živijo v svobodni in normalni državi, ne bomo rekli demokratični po naših merilih, ampak po takih merilih, ki so primerna za 90-milijonsko državo tipa Iran“. Opomnil je tudi, da gre sicer za državo z zelo pisano sestavo in da “če bo država zafunkcionirala kot učinkovita sekularna država, ima vse možnosti, da prevzame svoj del vpliva in tudi odgovornosti v regiji, ampak ta prave odgovornosti, ne vsiljevanja svojega skrajnega avtokratskega režima“.

Gre za povsem nov nivo vojskovanja

Nato nas je zanimalo, kako Kajzer ocenjuje uspešnost vojaške operacije. Sam pravi, da je diplomat s 30-letno prakso v mednarodnih odnosih, ne pa vojaški strokovnjak, a ko se pogovarja s kolegi, ki imajo ekspertizo s tega področja, ti po njegovih besedah pravijo, da gre za povsem nov nivo vojskovanja. “Še en korak naprej od tega, kar so ZDA demonstrirale v Venezueli.” Prišlo je namreč simultano do kinetičnega udara, napadov na teroristično infrastrukturo (sedeže iranske revolucionarne garde, verskega voditelja …), kot to oni imenujejo, ob hkratnem kibernetskem delovanju. “Uspeli so prodreti skozi vse zidove, tako da se je na iranski nacionalni televiziji oziroma na kanalu, ki sicer prenaša propagando tega režima, pojavil ameriški predsednik s pozivom ljudem, naj vzamejo odločitev v svoje roke. To je nekaj, kar do sedaj ni bilo mogoče videti.”

No to 👇 Prihodnjih 24 ur bo odločilnih za ljudi v 🇮🇷 https://t.co/phq8tbLPy6

— Tone Kajzer (fmr Ambassador) (@TKajzer) March 1, 2026

Glede uspešnosti pravi, da se ne bi postavljal na eno ali drugo stran v smislu opredeljevanja. To se lahko po njegovem gleda v kontekstu zastavljenega cilja, da se oslabi režim do te mere, da bi lahko prišlo do neke spremembe, ki bi prinesla ostale učinke. “Mislim, da so lahko zadovoljni, in to tudi kažejo poročila izraelskih vojaških sil in tako naprej. Večje je vprašanje, kakšna je vloga Evrope, zaveznikov in tako naprej, ampak to je neka druga, nadaljnja dimenzija, ker tukaj delujejo ZDA in Izrael usklajeno.”

Povprašali smo tudi, kako Kajzer gleda na odziv ministrice in vladnih predstavnikov. “Jaz se ne bi ad personam opredeljeval do izjav naše ministrice. Če bi mene vprašali, bi bil bolj v stikih z Evropsko unijo, s svojimi kolegi. Vidimo, kako je odreagirala Nemčija, niso se vrednostno opredeljevali, obsodili napada, ampak so ga videli v kontekstu, da smo tudi mi s strani Evropske unije izpostavljeni iranskemu teokratskemu režimu in proxyjem oziroma njihovim podaljšanim rokam skozi varnostne grožnje, skozi terorizem.” Pravi, da je nam prvenstveno v interesu, da se fokusiramo na ljudi v Iranu, kjer je ta režim surovo obračunaval z njimi in kjer je bilo več deset tisoč mrtvih. Tako da bi on svetoval odziv, ki določi državi članici EU in zavezništva NATO.

Omenil je, da se je pojavil pomenljiv odgovor s strani aktualnega visokega predstavnika ameriške administracije in nekdanjega ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella. Ne samo, da po njegovem to ni v redu, to Slovenijo potiska na neko periferijo in konec koncev ogroža našo lastno nacionalno varnost. “Del česa pa smo mi? Včasih se postavi vprašanje, kot da smo na nek način izgubili stik z realnostjo, da smo del demokratičnega, urejenega sveta, ki spoštuje človekove pravice, ki jim je mar za ljudi. Ne pa, da se kot pijanci plota držimo neke interpretacije mednarodnega prava, zagotovo suverenost, nedotakljivost meja in tako naprej, ampak tukaj, ko pa se pogovarjamo o ključnih postulatih, ki vplivajo tudi na našo lastno varnost, pa jih spravimo v kontekst naših vrednot. Vendarle moramo najprej videti situacijo tako, kot so jo zavezniške države (Nemčija, Francija, Evropska komisija). Recimo, da so ti odzivi v vsakem primeru neprimerni,” je še povedal.

NATO Member comes out supporting Iran. https://t.co/r0Er4iubWP

— Richard Grenell (@RichardGrenell) February 28, 2026

Ni čas, da se navijaško postavlja

Na vprašanje, ali bi se mu na tem mestu zdelo primerno, da se skliče Svet za nacionalno varnost, je odgovoril, da bi sam dal takšen predlog, je pa seveda na predsedniku vlade, da se odloči. Po njegovih besedah se zdaj dogajajo tektonski premiki, ki nimajo vpliva samo na en politični pol. “Sedaj ni čas, da se navijaško postavlja,” je povedal v luči vsiljene agende, ki demonizira aktualnega ameriškega predsednika. “Ameriški predsednik ni večen, to je demokratična država. Sedaj iskati neko narativo, ali si za ali proti Trumpu, mislim, da je to povsem zgrešeno z vidika naših temeljnih vrednot.” Ker gre tukaj za vpliv na enotno državo, na našo nacionalno varnost, se mu zdi sklic sveta bistveno bolj primeren, kot se je to zgodilo nazadnje. “To so nepredstavljive dimenzije, kaj če pride do eskalacije.” Opomnil je na nevarnost iranskih spečih celic. “To so teme, za katere je poklican ta svet.”

Zanimalo nas je še, česa se lahko nadejamo v Iranu, kakšen bo učinek vojaških operacij. “Če skušamo biti zmerni optimisti, da bo vendarle prišlo do notranje delne konsolidacije sil, različnih dejavnikov znotraj Irana, ki bodo lahko prvič prevzeli odgovornost, ne ob popolnem razpadu in kaosu, v smislu vsi proti vsem, ampak da se ponudi neka skupna platforma, ki bo omogočila neko tranzicijo.” Omenil je, da eni pravijo, da so nekateri za Hameneja, sam pa pravi, da je ta režim vladal več kot 30 let in je kot tak imel svoje plasti. “V takih nedemokratičnih režimih se vedno ustvarjajo plasti novega razreda – privilegirani. Če se situacija razvije nenadzorovano in pride do kaosa, na nek način do obračunavanja vseh z vsemi, to smo lahko videli v Iraku, je to zelo slabo.” “Verjamem, da je nek namen, to je bilo tudi rečeno s strani ameriškega predsednika, ne zasedba Irana in vsiljevanje zunanje strukture, ampak vendarle, da iranski deležniki najdejo skupno platformo. Jaz bi jo videl v smeri sekularizacije, se pravi, da se skrajno religijski element iz državnih struktur odstrani, tako kot v Turčiji.” 

Foto: AFP

Po njegovem bi to predstavljalo idealen razvoj, ker bi to regionalno gledano prineslo stabilnost, hkrati pa bi ZDA dosegle svoj geopolitični cilj. Ta regija je namreč strateško in logistično pomembna, ker vse poti, ki potekajo iz JV Azije prek Indije, gredo skozi oziroma mimo Bližnjega vzhoda. Potem je tukaj energetika. V kolikor je regija normalna, se pravi pod nadzorom ZDA, je to za nas pomembno tudi z vidika varnostnih dobavnih verig, ker smo del demokratičnega zahodnega sveta. “Ostanimo zmerni optimisti. Da se vrnem na izhodišče, bi si želel, da bi bili še bolj aktivni pri pomoči, da iščemo možnosti za sodelovanje z evropskimi strukturami, da se lahko naši ljudje čim prej vrnejo domov”, je zaključil.

Ž. N.