Dolenjski in belokranjski podjetniki enotni: Še enega takega mandata si ne moremo privoščiti

Na srečanju gospodarstvenikov, obrtnikov in predstavnikov politike na Otočcu je bilo sinoči slišati precej ostre ocene stanja slovenskega gospodarstva. Dogodek, ki sta ga pripravili Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS), je bil namenjen predvsem opozorilu političnim odločevalcem pred prihodnjimi volitvami: brez sprememb v gospodarski politiki bo Slovenija težko ohranila konkurenčnost, je bilo njihovo enotno opozorilo.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da stanje slovenskega gospodarstva sicer še ni alarmantno, vendar so trendi zaskrbljujoči. “Ne gre toliko za trenutno stanje, saj je Slovenija v primerjavi z nekaterimi sosedami še vedno relativno stabilna. Bolj zaskrbljujoči so trendi,” je dejal. Po njegovih besedah je gospodarska rast v zadnjih letih najnižja in prvič nižja od povprečja Evropske unije.

Industrijska proizvodnja je v zadnjih treh letih padla za približno štiri odstotke, hkrati pa podjetja zaostajajo pri vlaganjih v tehnologijo, razvoj in znanje. “To pomeni, da relativno ne samo stagniramo, ampak zaostajamo,” je opozoril Šimonka.

Kot dodatno težavo je izpostavil upad neposrednih tujih naložb. Po njegovem mnenju investitorjev ne odvrača pomanjkanje znanja ali kadrov, temveč predvsem zapleteno poslovno okolje. »Tuji investitorji se za Slovenijo ne odločajo zaradi davčnega okolja ali enostavnih postopkov, ampak kljub njim – zaradi kadrov in ekosistema,« je dejal.

Rekordni dobički ne odražajo celotne slike

Šimonka je zavrnil tudi očitke, da se gospodarstvo pritožuje kljub rekordnim dobičkom. Po njegovih besedah večino dobičkov ustvarja le nekaj panog, medtem ko se razmere v predelovalni industriji slabšajo.

»Farmacija, bančništvo, zavarovalništvo in energetika ustvarijo skoraj dve tretjini vseh dobičkov. V predelovalni industriji pa se že kaže močan padec,« je poudaril. Dodal je, da bodo dobički podjetij po napovedih letos in prihodnje leto še nižji.

Rast javnega sektorja

Med najbolj kritičnimi ocenami je bila rast javne porabe. Število zaposlenih v javnem sektorju se je po podatkih GZS v zadnjih treh letih povečalo za okoli 7000, medtem ko se je v industriji zmanjšalo za približno 15.000.

»Plače v javnem sektorju so se v treh letih povečale za 31 odstotkov, do leta 2028 pa naj bi se glede na leto 2023 več kot podvojile. Vse to bi bilo razumljivo, če bi se enako hitro povečevala tudi produktivnost,« je dejal Šimonka.

Obrtniki: politika eksperimentov

Podobno kritičen je bil direktor OZS Blaž Cvar, ki je opozoril, da so mala podjetja še posebej občutljiva na administrativne in finančne obremenitve.

»Vsaka nova administrativna obveznost pomeni, da obrtnik namesto svojega dela opravlja delo birokrata,« je dejal. Po njegovem mnenju je Slovenija v zadnjih letih dobila vrsto nepremišljenih ukrepov – od sprememb pri normirancih do zakona o evidencah delovnega časa.

Cvar je stanje označil kot »politiko eksperimentov«. »Prišli smo v obdobje sprejemanja obremenitev, ki so bile pogosto nepremišljene in so jih morali kasneje popravljati,« je poudaril.

Kritika vladne retorike

Posebej kritičen je bil do izjav predsednika vlade Robert Golob o davčnih razbremenitvah. Po njegovih besedah vlada pogosto poudarja pomen višjih plač, pri tem pa zanemarja pogoje za ustvarjanje.

»Najprej je treba ustvarjati, šele potem lahko delimo,« je dejal Cvar. Po njegovem mnenju gospodarstvo potrebuje predvsem stabilno in predvidljivo okolje.

Ob tem je opozoril tudi na izjave, da naj bi bile davčne olajšave smiselne predvsem za podjetja z visoko dodano vrednostjo. »Kaj pa storitvene dejavnosti – frizerji, gostinci, čistilci? Tudi te panoge so del gospodarstva in brez njih ne moremo živeti,« je poudaril.

Obremenitve gospodarstva pod trenutno vlado.

Kaj pričakuje gospodarstvo od naslednje vlade

Na srečanju so predstavniki gospodarstva večkrat poudarili, da ne želijo političnega opredeljevanja, temveč dialog. GZS je zato pripravila program razvojnih ukrepov z ambicioznim ciljem: do leta 2035 povečati dodano vrednost na zaposlenega na 90.000 evrov.

Za to pa bo po njihovem mnenju potrebnih več ključnih sprememb: razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje birokracije in hitrejši postopki umeščanja investicij v prostor, več vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, tesnejše sodelovanje med znanostjo in podjetji.

»S to finančno kondicijo gospodarstvo teh ciljev ne more doseči,« je opozoril Šimonka.

Predvolilno opozorilo

Srečanje na Otočcu je bilo tretje v seriji podobnih dogodkov po Sloveniji. Organizatorji pravijo, da želijo z njimi političnim strankam pred volitvami predstaviti konkretne podatke in predloge.

Čeprav sta GZS in OZS poudarili svojo apolitičnost, je bilo iz razprave jasno sporočilo: slovensko gospodarstvo meni, da je v zadnjih letih dobilo več obremenitev kot spodbud.

Naslednja vlada bo tako morala, če želi ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost države, po mnenju gospodarstvenikov predvsem ustvariti stabilno, predvidljivo in podjetništvu prijazno okolje.

A. V.