Dolenjska vina: Tradicija drži, pridelka manj, stroški višji

Kljub padcu pridelka in naraščajočim stroškom, ki vinogradništvo na Dolenjskem in v Posavju postavljajo pred izzive, trta ostaja ukoreninjena v lokalni tradiciji. Kakovost vina naj bi bila sicer dobra, a količine skrbijo.

Vinogradniki na Dolenjskem in v Posavju se soočajo s slabšo letino in naraščajočimi stroški, kar dodatno obremenjuje sektor, ki kljub vsemu ostaja močno povezan s tradicijo in domačo navezanostjo. Manjši pridelek, obremenjene kleti in padajoča poraba vina so realnost, s katero se spopadajo številni, zlasti manjši pridelovalci.

Letošnja trgatev je razkrila posledice nepredvidljivega vremena. Majska toča, lokalna pozeba ter poletna suša in vročina so pustili svoj pečat. Jernej Martinčič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto opozarja na velike razlike med posameznimi vinogradi. Na najbolj prizadetih območjih je izpad pridelka zaradi naravnih ujm dosegel tudi stoodstotne vrednosti.

Zaradi ekstremnih poletnih razmer je bila trgatev na nekaterih lokacijah tudi za dva tedna zgodnejša kot običajno. V starejših vinogradih ocenjujejo povprečni izpad pridelka okoli 40 odstotkov. V novejših nasadih, starih do deset let, so ti izpadi lahko še bistveno večji, celo do 80 odstotkov, odvisno od kakovosti tal in debeline zemeljske plasti.

Kljub težavam, s katerimi se soočajo pridelovalci, mnogi nadaljujejo s tradicijo vinogradništva. Zavezanost zemlji in družinske korenine pogosto prevagajo nad ekonomsko računico. Kakovost grozdja naj bi sicer ostala dobra, kar obeta nadaljevanje kakovostne tradicije dolenjskih in posavskih vin.