Dokler figa ne pokaže znakov na koncu vej, ni primerna za obrezovanje

Obrezovanje fig je eno tistih vrtnarskih opravil, pri katerih se prenagljenost hitro kaznuje. Figa je trdoživa rastlina, a hkrati občutljiva na napačen čas rezi. Stara praksa in sodobna sadjarska priporočila se tukaj presenetljivo dobro ujemajo: dokler figa na koncih vej ne pokaže jasno vidnih popkov, rez ni priporočljiva. Razlogi niso le teoretični, temveč zelo praktični.

Pravilno izbran trenutek obrezovanja odloča o tem, ali bo figa poleti bogato obrodila ali pa bo energijo porabila za popravljanje napak, ki smo jih povzročili sami.

Zakaj so popki na figi tako pomembni?

Popki na koncu vej so prvi zanesljiv znak, da se je rastlina prebudila iz zimskega mirovanja. Takrat je že jasno, kateri poganjki so živi in kateri so jih prizadele zimske pozebe. Figa nam s tem dobesedno pokaže, kje ima smisel rezati in kje ne.

Če obrezujemo prezgodaj, tvegamo, da odstranimo rodne dele. Fige namreč pogosto tvorijo plodove na lanskih poganjkih. Nepravilen rez lahko pomeni manj fig ali celo izpad pridelka v celotni sezoni.

Obrezovanje fige

Prezgodnja rez lahko povzroči več škode kot koristi

Nevidne poškodbe zaradi mraza

V zgodnji pomladi so poškodbe zaradi mraza še vedno skrite. Les je lahko videti zdrav, a brsti se kasneje ne razvijejo. Če v tem obdobju režemo, nimamo jasne slike o dejanskem stanju drevesa.

Rezanje takrat pogosto sproži bujno rast novih poganjkov, ki so še posebej občutljivi na morebitne pozne slane. Posledica je dodatna oslabitev rastline.

Izguba naravnega ravnovesja

Figa spomladi najprej razporedi energijo v tiste dele, ki jih potrebuje. Prezgodnja rez to ravnovesje poruši. Rastlina se mora odzvati na poškodbo in preusmeri hranila v celjenje, namesto v razvoj plodov.

Kdaj je pravi trenutek za obrezovanje

Opazovanje namesto koledarja

Najboljši pokazatelj ni datum, temveč stanje drevesa. Ko se na koncih vej pojavijo jasno vidni popki, je tveganje bistveno manjše. Takrat lahko ločimo zdrave poganjke od poškodovanih ali suhih.

Običajno se to zgodi pozno spomladi, odvisno od lege in vremena. Fige na Primorskem se prebudijo prej, v notranjosti Slovenije nekoliko kasneje.

Kako rezati, ko je čas pravi?

Manj je več

Pri figi velja zmernost. Odstranimo suhe, poškodovane in navznoter rastoče veje. Preostale poganjke krajšamo le toliko, da ohranimo zračno in uravnoteženo krošnjo.

Preveč drastična rez povzroči močno vegetativno rast na račun plodov. Cilj ni lepo oblikovano drevo, temveč zdrava rast in dober pridelek.

Čisti rezi in suho vreme

Rez naj bo čist, z ostrim orodjem. Vlažno in hladno vreme poveča tveganje za okužbe. Figa se najbolje celi v suhem in toplem obdobju, ko sokovi že krožijo.

Zakaj potrpežljivost pri figi vedno zmaga?

Figa je rastlina, ki nagrajuje potrpežljive. Čakanje na popke ni izguba časa, temveč naložba v poletni pridelek. Rastlina sama pokaže, kdaj je pripravljena na poseg.

Tisti, ki se držijo tega preprostega pravila, imajo praviloma manj težav z boleznimi, stabilnejšo rast in več sladkih plodov. Pri figi se obrezovanje ne meri v hitrosti, temveč v pravem trenutku.

5 presenetljivih dejstev o figah, ki jih niste poznali

Dalmatinska figa v Sloveniji – ali lahko uspe tudi v celinskem podnebju?

Morda niste vedeli: Zakaj se na prerezanih figah med sušenjem pojavi pena?

Mlada figa je pognala – ali jo lahko presadite in vzgojite drugje?

Objava Dokler figa ne pokaže znakov na koncu vej, ni primerna za obrezovanje se je pojavila na Vse za moj dan.