Dodatnih 700 milijonov minusa v treh mesecih: je država izgubila nadzor nad denarjem?

Številka, ki bi morala zazvoniti kot alarm. 701 milijon evrov primanjkljaja v treh mesecih ni le statistika – je zgodba o tempu porabe, ki presega realnost. In vprašanje, ki visi v zraku: kdo bo to na koncu plačal?

Številke, ki razkrivajo več kot le stanje

Na prvi pogled se zdi slika skoraj spodbudna – prihodki državnega proračuna so zrasli za sedem odstotkov in dosegli 3,5 milijarde evrov. A že naslednji podatek razkrije pravo težo: odhodki so poskočili bistveno hitreje, za kar 12,9 odstotka, na 4,2 milijarde evrov. Razlika? 701 milijon evrov primanjkljaja. To pomeni, da problem ni v tem, da denarja ni, temveč da odteka hitreje, kot priteka. In prav tu se začne zgodba, ki jo izpostavlja tudi fiskalni svet – škarje med prihodki in odhodki se nevarno odpirajo.

Zakaj poraba tako hitro raste?

Za številkami se skriva večplastna realnost. Plačna reforma v javnem sektorju že zdaj povečuje stroške, dodatna izplačila pa šele prihajajo v naslednjih mesecih. Socialni transferji – od pokojnin do različnih dodatkov – prav tako rastejo, pogosto hitreje kot gospodarstvo. Potem so tu še investicije, obramba, subvencije zaradi energetske krize in dodatni izdatki za zdravstvo. Vsak od teh segmentov ima svojo logiko, skupaj pa ustvarjajo pritisk, ki ga proračun vse težje dohaja. In kar je ključno – večina teh izdatkov ni začasnih, ampak trajnih.

V primerjavi z istim obdobjem leta 2023 se je primanjkljaj podvojil; vir: osebni arhiv

Primerjava, ki zaskrbi

Če pogledamo nekaj let nazaj, postane slika še bolj jasna. Leta 2023 je bil primanjkljaj v prvem četrtletju približno 325 milijonov evrov. Danes? Več kot dvakrat več. Takšna rast ni naključje, ampak posledica odločitev, ki so se kopičile skozi čas. Trend je jasen – poraba raste hitreje od prihodkov. In še bolj pomembno: ni videti, da bi se ta trend kmalu ustavil.

Tiha nevarnost: trajna poraba

Ko država enkrat uvede višje plače ali dodatke, jih skoraj nikoli ne zniža. To pomeni, da vsak nov ukrep dolgoročno povečuje breme za proračun. Fiskalni svet zato opozarja, da ne gre za kratkoročen odklon, ampak za strukturen problem. Poraba raste hitreje od potenciala gospodarstva, kar pomeni, da razkorak ne bo izginil sam od sebe.

Kaj nas lahko čaka v prihodnje

Če se trend nadaljuje, so scenariji precej jasni. Večji primanjkljaji, več zadolževanja ali pa – kar je politično najtežje – rezanje pravic. In prav tu se skriva bistvo današnjega trenutka. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo imele posledice jutri. Vprašanje pa ostaja: bomo reagirali pravočasno ali šele takrat, ko bo že prepozno?

Pripravil: I.M.

Vir: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Omrežje X

The post Dodatnih 700 milijonov minusa v treh mesecih: je država izgubila nadzor nad denarjem? first appeared on NaDlani.si.