Dobre prakse delovanja skupnostnih vrtov predavanje dr. Ane Vovk v CZM Domžale

V Centru za mlade v Domžalah so v petek, 30. januarja 2026 člani Društva za samooskrbo Pod staro češnjo Domžale gostili predavateljico prof. Ano Vovk, je dvojna doktorica znanosti, s področja fizične geografije in varstva okolja. Ustanovila je Učni poligon za samooskrbo Dole, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Predavanje v zimskem času je primerno za vse vrtnarje in vrtičkarje, ki dajo nekaj na ekološko pridelano hrano, da se pripravijo na pomlad, ki bo prehitro prišla, s tem pa se tudi začnejo dela na vrtovih in je pomembno, da so pripravljeni na čedalje večje cene zelenjave. Ta tema je v luči podražitve živil in tako tudi zelenjave še posebej aktualna. Da si pridelate čim več zelenjave doma. Vse zbrane vrtnarje je v uvodu pozdravila Vera Vene, predsednica Društva za samooskrbo Pod staro češnjo Domžale. Organizator že drugega predavanja je bil Anton Komat, samostojni raziskovalec.

Tokratna tema pogovora ni bila o semenih temveč o pomenu skupnostnih vrtov za lokalno samooskrbo, krepitev socialnih vezi in občutka pripadnosti vrtičkarjev, razvoj sonaravnih praks v urbanem okolju, pomen jasne organizacije in sodelovanja, vključevanje skupnosti in ekosistemska naravnanost vrtov. Predavanje je ponudilo navdih, konkretne primere dobrih praks ter prostor za razmislek in pogovor o tem, kako lahko skupnostni vrtovi prispevajo k bolj povezani, odporni in trajnostni družbi. Namen skupnostnih vrtov je veliko več kot le pridelava hrane. Gre za prostorsko, socialno, okoljsko in izobraževalno orodje, ki povezuje ljudi, naravo in lokalno skupnost. Tako so tudi ustanovili skupnostni urbani eko vrt v Mariboru, ki je prvi uradni vrt skupnosti v Sloveniji. Nastal je v času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Ideja se je realizirala s pomočjo društva Varuhi semen na območju Mestne četrti Radvanje. Društvo Urbani eko vrt je na eni strani od občine dobilo v najem parcele po simbolni ceni, na drugi pa se obvezalo h kolektivnemu vzdrževanju in oskrbi celotnega območja vrtov. Eden izmed pogojev za pridobitev zemljišč je bila tudi zaveza obdelovanja vrtov v skladu s standardi, ki veljajo za ekološko kmetovanje. Tako vrt obsega več vrtičkov, ki jih posamezniki ali družine lahko naročijo in jih sami obdelujejo. Parcele naj bi bile velike od 50 do 100 kvadratnih metrov. Tako se okoli skupnih ciljev lepo vključujejo mlade družine, starejši ter novi vrtičkarji, ki skrbijo za svoje gredice, si delijo znanje in izkušnje ter sodelujejo pri vzdrževanju skupne infrastrukture. Tako se tudi izobražujejo, saj se organizirajo delavnice, izobraževalne dejavnosti in izmenjava znanja o naravnem vrtnarjenju, kompostiranju, negi tal in trajnostnih praksah. Tako imajo vrtičkarji dober namen in tudi koristi. Člani pridelujejo zelenjavo, zelišča in sadje za lastne potrebe, vrt je kot prostor za druženje, izmenjavo izkušenj in povezovanje soseske, kar krepi občutek skupnosti. Tako so ustanovili kar nekaj skupnostnih vrtov. Kot na območju Mestne četrti Radvanje tudi mestne vrtove pod Pekrsko gorco, kot tudi parcele za skupnost in učni vrt v Tolminu, Radlje ob Dravi, skupnostni urbani vrt v Jurovskem dolu, načrtujejo pa vrtičke še v drugih krajih po Sloveniji. Tako gradijo tudi gomilaste grede z nalaganjem biomase, gomilaste grede pa so dobrodošle tam, kjer je zemlja zbita, premokra ali presuha. Nekaj besed je predavateljica povedala tudi o visokih gredah, prikazala pa je tudi delovanje Mednarodnega centra za samooskrbo DOLE.

Dr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo, zaposlena na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti. Raziskovalno se ukvarja s pokrajinami v Sloveniji, te vsebine tudi predava študentom geografije, sicer raziskuje trajnostni razvoj na lokalni in regionalni ravni, iz teh vsebin je zagovarjala tudi drugo doktorsko disertacijo, prvo disertacijo pa je opravila na Univerzi na Dunaju in Univerzi v Ljubljani s tematiko pokrajinsko ekoloških enot v Sloveniji. Razvila je nova strokovna področja in sicer ekoremediacije, permakulturo, biodinamiko, agroekologijo in jih prenesla v pedagoško delo v nova predmetna področja kot so varovanje prsti, sonaravno varovanje voda, trajnostni razvoj zavarovanih območij in ekoremediacije. Objavila je okoli 1.500 del in od tega več monografij in izvirnih znanstvenih člankov. Je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije na Filozofski fakulteti v Mariboru ter vodja več mednarodnih projektov, vodi Učni poligon za samooskrbo Dole, kjer akademska znanja prenaša v prakso preko izvajanja izobraževanj, delavnic in aplikativnih dejavnosti. Je članica več delovnih skupin v Sloveniji in v tujini. Je svetovalka šolam pri vzpostavljanju šolskih vrtov in razvija programe stalnega izobraževanja za vodstvene delavce ter jih tudi izvaja. Pomaga državam v Afriki pri vzpostavljanju samooskrbe s pripravo projektov in aplikativnimi rešitvami, ki jih testira na Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Za prilagajanje na podnebne spremembe sodeluje z ministrstvi in v mednarodnih raziskovalnih skupinah. Pridobili so tudi opremo za analizo zemlje iz Nizozemske. V Indiji je tudi prejela posebno priznanje, saj je tam čez 1.4 milijarde ljudi in je veliko zanimanje za pridelavo za samooskrbo ljudi.

Za zaključek pa je predavateljica poudarila, da velik potencial skupnostnih vrtov presega pridelavo in klasično samooskrbo. Prinesla pa je tudi nekaj knjig najnovejše izdaje »ŽIVA ZEMLJA – ZDRAVA PRIHODNOST, knjiga, ki vas popelje v skriti svet zemlje, kjer se v nenehnem kroženju življenja prepletajo kamnine, voda, mikroorganizmi, rastline in živali. Razkriva, da zemlja ni mrtva snov, temveč živ in prepleten ekosistem, brez katerega življenje na našem planetu sploh ne bi obstajalo.

Več o zanimivem predavanju pa v video posnetku.

Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Miro Pivar