Dobili so že več deset milijonov, zdaj bi še več

Nevladne organizacije v Sloveniji so nedavno pozvale k sistemski vključitvi civilne družbe v procese sprejemanja odločitev, vključno z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS). Kljub temu da že zdaj prejemajo zajetna sredstva iz državnega proračuna, se zdi, da nevladniki iščejo dodatne poti za povečanje svojega vpliva in dostopa do javnih sredstev.

Med podpisniki tega poziva so med drugim Inštitut Danes je nov dan, Umanotera in številne druge organizacije, že zdaj prejemajo zajetne vsote iz državnega proračuna – doslej so prejele 37.795.771,73 evra.

Kritiki takšnih pobud opozarjajo, da nevladne organizacije v Sloveniji že prevzemajo naloge na področjih, kot so sociala, okolje in človekove pravice, in to brez kakršne koli odgovornosti do davkoplačevalcev. Očitno je, da si želijo še večji delež pri oblikovanju politik, spomnimo – omenjene organizacije ne predstavljajo široke civilne družbe, temveč delujejo kot podaljšana roka leve vlade, kar se je večkrat izkazalo – bile so glasne pri kritikah vlade Janeza Janše, zdaj pa, ko Golobova vlada v vseh pogledih, od zdravstva do gospodarstva, povzroča škodo Sloveniji, ostajajo tiho. Njihov poziv k vključitvi v ESS je mogoče razumeti kot željo po zagotovitvi mesta pri koritu in povečanju vpliva.

“(Ne)vladnim aktivistom ni dovolj, da so prisesani na proračun, želijo odločati o zakonih, ne da bi šli na volitve. “Inštitut” Danes je nov dan cveti pod Golobovo vlado, novi kot ‘Inštitut za podnebne spremembe’ pa raste kot gobe po dežju. Čakamo še na Inštitut za plimo,” je na X zapisal ekonomist Matej Lahovnik.

(Ne)vladnim aktivistom ni dovolj, da so prisesani na proračun, želijo odločati o zakonih ne da bi šli na volitve. “Inštitut” Danes je nov dan cveti pod Golobovo vlado, novi kot “Inštitut za podnebne spremembe”, pa rastejo kot gobe po dežju. Čakamo še na Inštitut za plimo. https://t.co/urhj86wo1d pic.twitter.com/l8DqEqLPEf

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) October 21, 2025

Že konec novembra 2021 smo poročali o tem, da je približno štiridesetim NVO-jem, članicam iniciative Glas ljudstva, iz državne blagajne uspelo posesati zajeten kup denarja – skorajda 100 milijonov evrov. Do danes se je seznam organizacij še nekoliko razširil, skupni prejemek iz proračuna po dostopnih podatkih Erarja je leta 2023 znašal že 139.216.325,88 evra.

Podrobnejši pregled pogodb Urada vlade za komuniciranje (Ukom) iz obdobja Šarčeve vlade razkriva, da so nevladne organizacije, kot sta Danes je nov dan in Mirovni inštitut, prejele specifična sredstva za projekte, povezane z migracijami, sovražnim govorom in drugimi temami. Natančneje, Mirovni inštitut je v letu 2019 od Ukoma prejel blizu 9.000 evrov, medtem ko je Danes je nov dan prejel skoraj 6.000 evrov. Ti zneski so del širšega vzorca, kjer se državni denar deli za aktivnosti, ki pogosto podpirajo določene ideološke agende.

Poleg tega je Inštitut Danes je nov dan sklenil pogodbo z Ministrstvom za javno upravo za obdobje 2021–2023 v vrednosti 193.930 evrov za projekt, povezan s transparentnostjo porabe sredstev, pri čemer so doslej prejeli že 122.326 evrov. Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), ki je povezan z Mirovnim inštitutom, pa je skupno prejel 2,481 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Foto: sta

Ti podatki kažejo, da nevladne organizacije niso le vključene, ampak aktivno financirane iz proračuna, kar njihove zahteve po dodatnem mestu v ESS-u postavlja v drugačno luč – kot poskus povečanja vpliva brez sorazmerne odgovornosti.

T. B.