Dnevi so vse daljši, razlog pa je zaskrbel znanstvenike: »Tega nismo videli že milijone let«

Podnebne spremembe ne povzročajo le taljenja ledenikov, dvigovanja morske gladine in ekstremnih vremenskih pojavov, temveč zdaj vplivajo tudi na samo hitrost vrtenja Zemlje. Nova raziskava je pokazala, da se zaradi globalnega segrevanja naši dnevi postopoma daljšajo, in to hitreje kot kadar koli v zadnjih 3,6 milijona let.

Znanstveniki z Univerze na Dunaju in švicarskega ETH Zürich so ugotovili, da se dolžina dneva trenutno povečuje za približno 1,33 milisekunde na stoletje. Čeprav se zdi ta sprememba skoraj neopazna, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko imela resne posledice za sisteme, ki so odvisni od izjemno natančnega merjenja časa in Zemljine rotacije, denimo za vesoljsko navigacijo.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth. Glavni razlog se skriva v taljenju polarnih ledenih pokrovov in gorskih ledenikov. Ko se led tali, se ogromne količine vode premaknejo s kopnega v oceane, kar spremeni razporeditev mase na Zemlji. Znanstveniki to primerjajo z drsalko, ki med vrtenjem razširi roke – takrat se začne vrteti počasneje. Podobno se zgodi tudi z Zemljo: ko se masa razporedi dlje od osi vrtenja, se planet začne vrteti nekoliko počasneje, dan pa postane malenkost daljši.

»V prejšnjih raziskavah smo pokazali, da pospešeno taljenje ledenih pokrovov in ledenikov v 21. stoletju dviguje morsko gladino, kar upočasnjuje Zemljino rotacijo in podaljšuje trajanje dneva,« je pojasnil Mostafa Kiani Shahvandi z Univerze na Dunaju.

Da bi ugotovili, ali se je podobno dogajalo tudi v preteklosti, so raziskovalci preučili fosilizirane ostanke drobnih morskih organizmov, imenovanih bentoške foraminifere. Kemična sestava njihovih fosilov je znanstvenikom omogočila rekonstrukcijo sprememb morske gladine skozi milijone let, nato pa tudi izračun sprememb v dolžini dneva.

Kaj so pokazali rezultati?

Pri analizi so uporabili tudi napreden probabilistični model, ki temelji na umetni inteligenci in povezuje podnebne podatke s fizikalnimi procesi, povezanimi z vrtenjem Zemlje. Rezultati so pokazali, da so v zadnjih 2,6 milijona let ledene dobe in taljenje ledenikov večkrat vplivali na trajanje dneva, a današnje spremembe močno izstopajo.

Po navedbah raziskovalcev se je hitrost sprememb le enkrat, pred približno dvema milijonoma let, približala današnji, vendar niti takrat ni bila tako izrazita kot med letoma 2000 in 2020. Profesor Benedikt Soja z ETH Zürich poudarja, da rezultati jasno kažejo, da so sodobne podnebne spremembe brez primere v novejši geološki zgodovini planeta. »To hitro podaljševanje dneva pomeni, da so današnje podnebne spremembe brez primere vsaj od poznega pliocena, pred 3,6 milijona let. Trenutno podaljševanje dneva je predvsem posledica človekovega delovanja,« je dejal Soja.

(us)

<p>The post Dnevi so vse daljši, razlog pa je zaskrbel znanstvenike: »Tega nismo videli že milijone let« first appeared on NaDlani.si.</p>