DKD Svoboda Dobrna – 74 let

Delavsko kulturno društvo Svoboda Dobrna Trbovlje letos praznuje 74 let delovanja. Njegovo ime je od vsega začetka simboliziralo svobodo duha, umetnosti, izobraževanja in družbene enakosti – torej svobodo v kulturnem, ne le v političnem smislu.

Prva Svoboda v Sloveniji

Društvo je bilo ustanovljeno 27. aprila 1952 v drugem društvenem objektu, lesenem provizoriju, kot prva Svoboda v Sloveniji z imenom Delavsko prosvetno društvo Svoboda Dobrna. Že dve leti po ustanovitvi so zagnani člani pod predsedstvom Karla Gorjupa zgradili tretjo hišo – pravo zidano gledališče, ki je služilo kot filmska in plesna dvorana. Počastitve otvoritve 29. novembra 1954 se je udeležil sam predsednik Svobode, zveze delavskih prosvetnih društev Slovenije, Ivan Regent, ki je bil tudi častni govorec.

Simbolno ime

Ime Svoboda je simboliziralo svobodo duha, umetnosti, izobraževanja in družbene enakosti – torej svobodo v kulturnem, ne le v političnem smislu. Glavni namen društva je bil širiti izobraževanje, kulturo in narodno zavest med prebivalstvom, posebej med delavci in kmeti, ki so imeli manj dostopa do šolanja. Prirejali so gledališke predstave, nastope pevskih in glasbenih zborov, predavanja, bralne krožke in kulturne večere, pa tudi šport in družabne prireditve.

Korenine daleč v zgodovini

Korenine lokalne kulturne tradicije segajo še globlje. Že leta 1931 je na Dobrni pognal korenine Moški pevski zbor Zarja, ki deluje še danes. Nekateri potomci dobrniških nogometašev iz Delavskega amaterskega sportnega kluba – DASK, ki je zaživel leta 1928, pa so danes člani NK Rudar. 3. decembra 1980 se je društvo uradno registriralo pod imenom Delavsko kulturno društvo Svoboda Dobrna, pod katerim deluje še danes, in ima sedež v že petem objektu na Ribniku 17 v Trbovljah.

Skupaj nad težave

Prebivalci so tako zelo potrebovali druženje v skupnem prostoru, da so premagovali vse, kar jih je stiskalo pod zemljo in nad njo. Ob vsakem rušenju in selitvi bivališč zaradi posledic rudarjenja so zavedni člani skupaj s krajani Krajevne skupnosti Alojz Hohkraut v novem stanovanjskem naselju med cvetočimi akacijami vedno zgradili tudi nov kulturni dom. Ta skupni duh »kameratšafta« druži tudi današnje članstvo različnih generacij.

Društvo, ki ga tri leta vodi prizadevna predsednica Helena Dolanc, ohranja lokalno zapuščino, prireja kulturne dogodke, predstavitve, praznična srečanja, predavanja in koncerte ter zbira spomine in gradiva o življenju v rudarskem okolju.

Film in knjiga o Dobrni

Ob 74. obletnici delovanja je društvu uspelo premierno prikazati dokumentarni film Živela Dobrna avtorja Luke Ivezića. Vzporedno je izšla tudi obsežna knjiga o nesnovni dediščini z naslovom Dobrna med cvetočimi akacijami in podnaslovom Zgodbe z Dobrne v sožitju z DKD Svoboda Dobrna izpod peresa Marinke Bučar. Delo skozi pričevanja prebivalcev oživlja življenje v nekdanjem rudarskem naselju, ki ga avtorji uvrščajo med svetovne fenomene.

Rastoča knjiga

V okviru vseslovenskega projekta Rastoča knjiga bo publikacija poslana v svet kot prva Prometejeva rastoča knjiga. Novodobni rudar – Prometej simbolično prinaša svetlobo, toplino in srčnost ter bo prispeval k prepoznavnosti regije, ki se iz Črnih revirjev počasi, a zanesljivo spreminja v Zeleno Zasavje.

Društveni dom na Ribniku 17 ostaja središče kulturnega in družabnega življenja. Arhivi in številni občani obljubljajo še mnoge zanimivosti, vredne ohranitve – za nas same, za naše potomce in vse naslednje generacije širom sveta.

Marinka Bučar

Foto: osebni arhiv

1 of 2

The post DKD Svoboda Dobrna – 74 let appeared first on Savus.