ARTICLE AD
Diomedova otoka sta kraj kjer se včeraj sreča z jutri: dva otoka, ločena s časom. Dobrodošli na Diomedovih otokih – enem najbolj nadrealističnih krajev na Zemlji, kjer lahko dobesedno pridete iz danes v jutri.
Predstavljajte si, da stojite na zamrznjenem morju in gledate čez le 4 kilometre ledene vode. Na drugi strani? Druga država, drugačen dan in povsem drugačen čas.
Sredi Beringove ožine
Beringova ožina ločuje Azijsko celino in severno Ameriko, Je točka, kjer se najbolj približata Azija (Rusija) in Severna Amerika. Preliv je v najožjem delu širok le 85 kilometrov. V globino seže med 30 do 50 metrov.
V Beringovi ožini je kar nekaj otokov. Najbolj znani so: Diomedova otoka (približno 16 kvadratnih kilometrov), južno od ožine pa leži otok sv. Lovrenca (približno 2600 kvadratnih kilometrov). Skozi ožino poteka meja med ZDA in Rusijo.
Na pa najbolj zanimata Diomedova otoka, ki sta zelo posebna otoka
Veliki Diomedov otok
Veliki Diomed (rusko: Ostrov Ratmanova [Ratmanov otok]), je večji otok. V površino meri 10 kvadratnih kilometrov in je del Čukotskega avtonomnega okrožja v Rusiji
Nima stalnega prebivalstva, vendar je na njem pomembna ruska vremenska postaja.
Mali Diomedov otok
Vzhodno od njega leži Mali Diomedov otok, del Aljaske, kjer živijo Čukči, ki so spretni pomorščaki. Prvi evropski obiskovalec otokov je bil danski pomorščak Vitus Jonassen Bering 16. avgusta (dan svetega Diomeda), 1728. Mali Diomed, v lasti Združenih držav Amerike.
Diomedova otoka sta ločena z Ledeno zaveso
Med hladno vojno je Beringova ožina označevala mejo med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Diomedova otoka – Veliki Diomed (Rusija) in Mali Diomed (ZDA) sta si zelo blizu. razdalja med obema je 3.8 kilometra. Torej je razdalja med ZDA in Rusijo zelo majhna.
Zato ne čudi, da se je ožina v obdobju hladne voljene imenovala “Ledena zavesa”.
V zgodovini so domorodni prebivalci na tem območju pogosto prečkali mejo. Pogosto zaradi nakupov, sezonskih festivalov, praznovanj ali le zaradi obiskov prijateljev, sorodnikov.
V času hladne volje, pa je bilo prečkanje prepovedano. Meja je postala znana kot »Ledena zavesa«. Meja je bila popolnoma zaprta za ladijski in zračni promet.

Mednarodna datumska meja
Otoka sta si zelo blizu. Pozimi morje zamrzne. Prehod med otokoma je kot lep popoldanski sprehod. Toda tu je še nekaj. Čeprav ju loči le približno 4 kilometrov, oceana, ta otoka ne ločuje le voda. Tudi državna meja ni tako ostra, kot je meja v datumu.
Otoka ločuje mednarodna datumska meja, zaradi česar sta dva otoka z 22-urno časovno razliko.
Kratek sprehod v prihodnost
Pozimi lahko morje med temi otoki zmrzne in ustvari začasen naravni ledeni most. Čeprav je prečkanje zaradi političnih napetosti in varnostnih pomislekov strogo prepovedano, je že dejstvo o datumski meji osupljivo.
Prečkana datumska meja
Recimo, da se v sredo ob 10.00 odpravite iz Malega Diomeda. Po približno eni uri hoje čez zamrznjeno morje stopite na tla Velikega Diomeda. Pogledate na čas: Lokalni čas ni 11.00 ampak četrtek ob 8.00. Torej ste pravkar prepotovali 22 ur v prihodnost.
Zakaj velika časovna razlika?
Mednarodna datumska meja je namišljena meja med obema otokoma. Meja ni ravna črta ampak vijugasta. Je skrbno narisana z namenom, ZDA in Rusija ostaneta v istih časovnih pasovih.
Veliki Diomed, ki spada pod Rusijo leži zahodno od meje. Mali Diomed (ZDA) pa vzhodno od nje.
Tako je ustvarjen časovni kontrast. Z Malega Diomeda lahko dobesedno vidite jutrišnji dan. Z Velikega Diomeda se lahko ozrete nazaj na včerajšnji dan.
Dejstva:
Diomedova otoka imata dvakrat novo leto
Tukaj pa postane še bolj fascinantno. Ti otoki tehnično gledano praznujejo novo leto dvakrat . Teoretično bi lahko: Novo leto lahko praznujete najprej na Velikem Diomedu (Rusija). Nato skočite na Malega (ZDA) in tam počakate na ponovno praznovanje. Do tega dogodka imate 22 ur časa.
Mednarodne meje in potovalne omejitve so druga in bolj realna zgodba. Misel na preskakovanje mej in praznovanje novega leta je le v teoriji. V resnici pa ti ni mogoče.
Zato pa je lokacija toliko bolj fascinantna.
Življenje na robu časa
Ker otoka ležita na skrajnem severnem delu, je povprečna temperatura le med 6 in 11 poleti in -3 in -8 stopinj Celzija pozimi. Najvišje izmerjena naj bi bila 23 stopinj Celzija. Najnižja pa pod -40 stopinj Celzija.
Naseljen je le Mali Diomed. Na zahodni obali je vas Diomed , znana tudi kot Iŋaliq. Otok je znano pribežališče ptic. Najbolj obsežne so kolonije črnonogih triglavcev. Veliki Diomed pa nima stalnih prebivalcev – tam je ruska vojaška postojanka in ruska vremenska postaja. Tudi na tem otoku kraljujejo ptice. Našli so enajst vrst ptic, vključno z morskimi papigami in guillemot.

Zaradi ostrih temperaturnih razmer je vegetacija temu primerno zelo skromna.
Otoka sta si zelo blizu, a med njima si velike razlike – časovne, politične in nenazadnje tudi kulturne.
Sta pod okriljem dveh vojaških velesil, kar jima daje še dodaten poseben status.
Diomedova otoka
so eno najbolj poetičnih protislovij na Zemlji: dve deželi, ki se skoraj dotikata, a ju ločuje cel dan. To je kraj, kjer postane koncept časa oprijemljiv – kjer lahko zraste čez morje in dobesedno vidite v prihodnost.
V svetu GPS-a in pametnih ur je dobro vedeti, da se čas še vedno zdi skrivnosten – in da sta včasih včeraj in jutri narazen le kratek sprehod.
Pripravila AK
Vir: news156media.com, unsplash.com
The post Diomedova otoka – kjer se včeraj sreča z jutri first appeared on NaDlani.si.