Digitalna odpornost se začne z obvladovanjem podatkov, infrastrukture in tehnologije

Ob vse pogostejših in bolj ciljno usmerjenih kibernetskih napadih postaja ključno vprašanje, kako organizacije in posamezniki varujejo svoje podatke ter ohranjajo nadzor nad infrastrukturo in tehnologijo.

Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije je v prvi polovici leta 2026 obravnaval 23.111 varnostnih dogodkov, evropski podatki pa kažejo, da so med najpogostejšimi grožnjami napadi onemogočanja storitev, nepooblaščeni dostopi in spletne prevare. Telekom Slovenije zato ob evropskem mesecu kibernetske varnosti poudarja pomen digitalne suverenosti, večplastne zaščite, neprekinjenega strokovnega nadzora ter odgovorne in premišljene uporabe digitalnih storitev.

Napadalci so vse bolj organizirani, njihove tehnike pa se hitro spreminjajo. Po poročilu ENISA Threat Landscape 2026 so v Evropski uniji napadi onemogočanja storitev (DDoS) predstavljali 51,3 odstotka obravnavanih incidentov, nepooblaščeni dostopi pa 39,5 odstotka. Kar 72,9 odstotka zabeleženih napadov je bilo usmerjenih proti ključnim in pomembnim subjektom po direktivi NIS2, zlasti proti subjektom v javni upravi, poslovnih storitvah, prometu, proizvodnji ter finančnem in bančnem sektorju. Med pogostimi načini kibernetskih napadov ostajata spletno ribarjenje ter izkoriščanje znanih in novih varnostnih ranljivosti. Umetna inteligenca dodatno lajša pripravo prepričljivih lažnih sporočil, ponarejenih vsebin in hitro spreminjajoče se zlonamerne kode. ENISA zaznava tudi prve primere zlonamerne kode, ki med izvajanjem uporablja generativno umetno inteligenco. »Kibernetska odpornost danes pomeni bistveno več kot zaščito pred posameznim napadom. Organizacije morajo vedeti, kje so njihovi podatki, kdo lahko do njih dostopa, pod katero zakonodajo se obdelujejo, kako so zaščitene njihove naprave in omrežja ter kako hitro lahko ob incidentu ukrepajo. Telekom Slovenije povezuje omrežja, podatkovne centre, oblačne storitve in kibernetsko varnost v celovit, lokalno upravljan ekosistem. Zato digitalna suverenost postaja pomemben del sodobne kibernetske odpornosti,« poudarja Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra v Telekomu Slovenije.

Digitalna suverenost je varnostno in poslovno vprašanje

Digitalna suverenost pomeni dejanski nadzor nad podatki, digitalnimi storitvami in tehnologijo. Zgolj to, da je strežnik fizično v Sloveniji ali Evropski uniji, ni dovolj. Pomembno je tudi, kdo lahko dostopa do podatkov, kdo upravlja okolje, katera zakonodaja velja, kako so urejena razmerja s podizvajalci ter ali je mogoče podatke in aplikacije ob spremenjenih razmerah varno prenesti drugam. To je še posebej pomembno za državno upravo, zdravstvo, energetiko, finance, ključno infrastrukturo in podjetja, ki varujejo intelektualno lastnino, poslovne skrivnosti ali proizvodne podatke. Suvereni oblak Telekoma Slovenije temelji na treh geografsko ločenih podatkovnih centrih v Sloveniji – dveh v Ljubljani in enem v Mariboru – ter na lokalnem upravljanju v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. Okolje podpirajo napredne varnostne storitve, certifikati ISO 27001, ISO 27018 in ISO 22301 ter neprekinjen nadzor, ki ga zagotavljata Center kibernetske varnosti in odpornosti ter Operativni center nadzora omrežij in storitev. Organizacije lahko prehod izvedejo postopno: najprej razvrstijo podatke glede na občutljivost, nato ocenijo zahteve glede skladnosti in tveganja, načrtujejo arhitekturo ter preselijo kritične sisteme brez prekinitve poslovanja. »Suverenost podatkov pomeni, da podjetje ohrani popoln nadzor nad informacijami in hkrati izkoristi prednosti oblaka, kot so hitrost, prilagodljivost in učinkovitost. Vsa infrastruktura deluje v Sloveniji in je skladna tako z evropsko kot z nacionalno zakonodajo. To zagotavlja resnično zanesljivo in varno digitalno okolje,« pojasnjuje David Bevc, vodja oblačnih rešitev v Telekomu Slovenije.

Umetna inteligenca kot pomočnik varnostnih analitikov

Varnostni sistemi vsako sekundo ustvarjajo velike količine podatkov o prijavah, omrežnem prometu, procesih na napravah in poskusih dostopa. Umetna inteligenca in strojno učenje pomagata povezati dogodke iz različnih virov, prepoznati odstopanja od običajnega delovanja, združiti podvojena opozorila ter določiti prednostni vrstni red njihove obravnave. Strokovnjaki lahko tako hitreje prepoznajo dogodke z največjim tveganjem in se osredotočijo na ustrezen odziv. »Čeprav umetna inteligenca skrajša čas od prve zaznave anomalije do jasne slike o dogodku, v kibernetski varnosti ne sme delovati avtonomno. Strojni modeli imajo svoje slepe pege in še ne razumejo poslovnega vpliva in okolja, zato algoritem zgolj pripravi teren, končno operativno odločitev in odgovornost pa vedno nosi analitik,« pojasnjuje Rok Peršak, vodja Centra kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije.

Večplastna zaščita od omrežja do naprave

Učinkovita kibernetska zaščita temelji na več medsebojno povezanih ravneh, saj posamezna rešitev ne more zaustaviti vseh vrst groženj. Nevarnosti je treba prepoznati in omejiti že v omrežju, hkrati pa zaščititi delovne postaje in strežnike ter zagotoviti neprekinjen strokovni nadzor in hiter odziv ob varnostnem incidentu. Telekom Slovenije zato združuje omrežne in napravam namenjene varnostne rešitve z zmogljivostmi svojega Centra kibernetske varnosti in odpornosti:

• Varen splet in Varen poslovni splet na ravni omrežja blokirata znane nevarne domene, strani za spletno ribarjenje, lažne spletne trgovine in druge spletne prevare, še preden jih uporabnik odpre.
• Varen ščit z napredno zaščito delovnih postaj in strežnikov zaznava sumljivo vedenje na napravah, ustavi napad in pomaga preprečiti širjenje grožnje.
• Center kibernetske varnosti in odpornosti z več kot 100 strokovnjaki zagotavlja nadzor in odziv 24 ur na dan, vse dni v letu, ter povezuje podatke iz različnih varnostnih rešitev v celovito sliko tveganj.

Odpornost zahteva tudi odgovorno ravnanje

Posamezniki lahko veliko naredijo že z uporabo dolgih in edinstvenih geselskih fraz, večfaktorskega preverjanja pristnosti ter rednim nameščanjem varnostnih posodobitev. Pred klikom naj preverijo pošiljatelja in spletno domeno, pri spletnih nakupih pa prodajalca, pogoje plačila in vračila ter zahtevane osebne podatke. Posebno pozornost zahtevajo otroci in mladostniki, ki so pogosteje izpostavljeni lažnim trgovinam, prikritemu oglaševanju, mikrotransakcijam in drugim spodbudam k nepremišljenim nakupom. Digitalno odpornost zato poleg tehnološke zaščite krepijo digitalna pismenost, kritična presoja in odprt pogovor o varni uporabi spleta. Telekom Slovenije te elemente povezuje z varno infrastrukturo, nadzorom nad podatki, naprednimi varnostnimi rešitvami in usposobljenimi strokovnjaki v celovit, lokalno upravljan ekosistem.

Več informacij o varnostnih rešitvah je na voljo na spletni strani Telekoma Slovenije, priporočila za varno in odgovorno uporabo interneta med mladimi pa na spletnih straneh Uživajmo pametno in Safe.si.

The post Digitalna odpornost se začne z obvladovanjem podatkov, infrastrukture in tehnologije appeared first on Tehnozvezdje.