Deželi očitajo, da slabo upravlja z zdravstvom

Opozicijske stranke v Deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine so včeraj deželni vladi s številkami v rokah očitale, da je na področju zdravstva povsem odpovedala. Po njihovem sta predsednik Massimiliano Fedriga in deželni odbornik Riccardo Riccardi v osmih letih povzročila slabšo dostopnost storitev, beg zaposlenih iz javnega sistema, rast odvisnosti od zasebnikov in padec ugleda deželnega zdravstva. Kritiko so podkrepili s podatki o upadu privlačnosti zdravstvenih ustanov FJK. Tiskovna konferenca s predstavniki Demokratske stranke, Pakta za avtonomijo, Gibanja petih zvezd, Slovenske skupnosti, Zavezništva zelenih in levice ter list Civica FVG in Open je bila hkrati politično sporočilo. Sestavlja se namreč širša koalicija levosredinskih sil za naslednje deželne volitve. V njej naj bi sodelovale tudi sile zunaj deželnega sveta, med glavnimi programskimi točkami pa bo ravno izboljšanje javnega zdravstva.

Simona Liguori (Pakt za avtonomijo) je predstavila analizo uradnih podatkov, ki kažejo, da FJK ni več tako privlačna destinacija za zdravstvene storitve in vse težje pritegne paciente od drugod. Poudarila je, da kritika ni usmerjena proti zdravstvenim delavcem, temveč proti upravljanju sistema.

Izpostavila je tudi povečano mobilnost pacientov, zlasti proti Venetu. Eden najostrejših očitkov je bil, da je deželna vlada ortopedijo prepustila zasebnemu sektorju, znotraj in zunaj dežele, javnim bolnišnicam pa naj bi ostajali predvsem nujni in dražji primeri ter del načrtovane kirurgije.

Vprašanje kadrov je bilo druga tema včerajšnjih kritik. Caterina Conti (DS) je navedla, da je med letoma 2020 in 2025 deželni zdravstveni sistem zabeležil več kot 6600 prenehanj delovnega razmerja. 46,8 odstotka jih je bilo povezanih z odpovedmi, premestitvami v druge dežele ali prehodi v zasebni sektor. Za opozicijo je to dokaz, da ustanove ne znajo zadržati zaposlenih.

Elena Danielis (G5Z) je opozorila, da sistem zaposlenih ne zna zaščititi in jim ponuditi dostojnih pogojev za delo. Furio Honsell (Open) je dodal, da privlačnost izgublja predvsem javni del zdravstva, zasebni sektor pa krepi svojo vlogo in dobiček. Marko Pisani (SSk) pa je dejal, da se javna ponudba ne krči le po obsegu, temveč tudi po kompetencah. Dodal je, da opozicija ne vodi ideološke vojne proti zasebnim ustanovam, sporna pa sta obseg in način prepuščanja in podeljevanja storitev zasebnikom.