Devet tipov Slovencev: prepoznate sebe v teh šaljivih opisih?

Gorenjec, ki vedno najde način, kako prihraniti nekaj evrov, Dolenjec, ki pozna vse zidanice v okolici, in Ljubljančan, za katerega je petnajst minut hoje že skoraj izlet. Na spletu se pojavljajo številne šaljive primerjave prebivalcev slovenskih pokrajin, ena takšnih pa je v devetih ilustracijah zbrala nekaj najbolj znanih stereotipov o Slovencih.

Ljubljančan, Gorenjec, Primorec, Štajerec, Prekmurec, Dolenjec, Korošec, Notranjec in študent v Ljubljani. Vsak ima svoje navade, značilne izraze in nekoliko pretirane lastnosti, ki so namenjene predvsem zabavi.

Seveda ne gre za resnične opise vseh prebivalcev posameznih pokrajin. Toda marsikdo bo v njih prepoznal kakšnega prijatelja, sorodnika ali celo samega sebe.

Ljubljančan na kavico, Gorenjec pa v hribe

Ljubljančan je ponavadi predstavljen kot človek, ki rad poudari, kaj vse se dogaja v prestolnici.

Za novo lokacijo za zajtrk ali kavo izve še pred njenim odprtjem. Petnajst minut hoje se mu zdi že precejšnja razdalja, pogovor pa pogosto začne z besedami “V Ljubljani …”.

Njegov značilni stavek je preprost: “Gremo na kavico.”

Gorenjec je predstavljen precej drugače. Zanj velja stereotip, da je varčen in vedno dobro premisli, kam bo šel njegov denar.

A pri eni stvari naj ne bi varčeval z energijo. Pohodništvo in gore so del njegovega vsakdana. Na ilustraciji se v hribe odpravi že pred zajtrkom, vreme pa ocenjuje s pogledom proti Triglavu.

Njegovo življenjsko vodilo? “Zakaj bi plačal, če ni treba?”

Avtobus LPP, Foto: Pixabay

Primorec ob kavi in teranu, Štajerec za žarom

Primorec je prikazan s sončnimi očali, kozarcem vina in pogledom na morje.

Rad ima espresso in teran, sredi pogovora brez težav uporabi italijansko besedo, pri 18 stopinjah pa že pripomni, da je nekoliko hladno.

Prepoznaven izraz, ki mu ga pripisuje ilustracija, je “Ma kej si nor?”.

Štajerec je večkrat predstavljen kot družaben človek, ki druge rad nagovori z besedo “legenda”. Peka na žaru je zanj skoraj poseben obred, dobro druženje pa si težko predstavlja brez pijače in prijateljev. Stereotipni štajerski vzklik je ponavadi “Toti je dober!”.

Prekmurec prisega na gibanico, Dolenjec na cviček

Prekmurec ne more brez kosa prekmurske gibanice, ene najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih sladic. Pripravljen jo je zagovarjati ob vsaki priložnosti, obiskovalce pa naj bi vedno pričakal z obilico hrane.

Posebno mesto ima tudi prekmursko narečje. Drugi Slovenci ob njem pogosto samo prikimavajo, čeprav ne razumejo čisto vsega. Njegov značilni izraz je “Ka pa te?”.

Dolenjec ne more brez kozarca cvička, v ozadju pa so vinogradi in zidanice. Po šaljivem opisu pozna vsako zidanico v krogu 20 kilometrov, cviček pa zanj ni zgolj vino, temveč pomemben del lokalne kulture.

Tudi pogled na pokrajino je nekoliko drugačen. Vsak hrib naj bi bil lepši, če na njem raste vinska trta. “Gremo mal v vinograd,” je njegov značilni predlog.

Korošec skriva gobarske kotičke, Notranjec se ne čudi medvedom

Korošec je ponavadi predstavljen kot nekoliko bolj redkobeseden človek, ki pa hitro oživi, kadar pogovor nanese na gore. Posebno pozornost namenja gobarskim kotičkom, katerih lokacije so strogo varovana skrivnost.

Gozdne ceste zanj niso ovira, temveč pogosto najkrajša pot do cilja. Notranjec pa je prikazan kot človek, ki je vajen gozdov, jam in občasnih srečanj z divjimi živalmi.

V avtomobilu ima za vsak primer snežne verige, pot, ki traja manj kot eno uro, pa se mu zdi povsem kratka.

Njegov odgovor na marsikatero težavo je preprost: “Ma, saj bo.”

Koliko resnice je v teh opisih?

Regionalni stereotipi so v Sloveniji priljubljen vir šal. Gorenjska varčnost, dolenjski vinogradi, štajerska družabnost in prekmurska kulinarika so pogosti motivi v pogovorih, šalah in spletnih objavah.

Vendar ljudje niso določeni s krajem, iz katerega prihajajo. Ilustracije namenoma pretiravajo in izpostavljajo predvsem tiste značilnosti, ki jih Slovenci pogosto povezujemo s posameznimi pokrajinami.

Kje so Slovenci preživeli krompirjeve počitnice? Letos so izstopale štiri destinacije

Nekoč smo zbirali znamke, prtičke in vrečke. Ali Slovenci to še počnemo?

Slovenci pred dopustom spet iščejo trajekte: največ zanimanja kažeta Split in Prizna

Slovenci obožujemo hrvaško obalo, a nova raziskava razkriva veliko razliko v porabi

Objava Devet tipov Slovencev: prepoznate sebe v teh šaljivih opisih? se je pojavila na Vse za moj dan.